Poglavje 3
1
Po teh dogodkih je kralj Ahasvér povzdignil Hamedátovega sina Hamána, Agágovca. Podelil mu je visoko dostojanstvo in mu dal častni sedež pred vsemi knezi, ki so bili pri njem.
2
Vsi kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih, so se priklanjali in padali na kolena pred Hamánom; tako je bil namreč kralj zanj ukazal. Mordohaj pa se ni klanjal in ni padal na kolena.
3
Kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih, so rekli Mordohaju: »Zakaj prestopaš kraljevo zapoved?«
4
In ko so mu prigovarjali dan na dan, pa jih ni poslušal, so to naznanili Hamánu, da bi videli, ali bo obveljal Mordohajev izgovor; rekel jim je bil namreč, da je Jud.
5
Ko je Hamán videl, da se mu Mordohaj ne klanja in ne pada na kolena, ga je obšlo razburjenje.
6
A zdelo se mu je premalo, da bi samo nad Mordohaja iztegnil roko. Ker so mu razodeli, kateremu narodu pripada Mordohaj, je Hamán iskal priložnost, da bi vse Jude, ki so prebivali po Ahasvérjevem kraljestvu, pokončal skupaj z Mordohajem.
7
Prvega meseca, to je meseca nisána, v dvanajstem letu kralja Ahasvérja, so pred Hamánom metali pur, to je žreb, od dneva do dneva in od meseca do meseca, do dvanajstega meseca, ki je mesec adár.
8
Tedaj je Hamán rekel kralju Ahasvérju: »Obstaja ljudstvo, razkropljeno in raztreseno med ljudstvi, po vseh pokrajinah tvojega kraljestva; njihovi zakoni so drugačni od vsakega drugega ljudstva, in kraljevih zakonov ne izpolnjujejo. Ne bo dobro za kralja, če jih pusti pri miru.
9
Če je kralju všeč, naj se zapiše, da jih je treba uničiti. In odtehtal bom na roke zakladničarjem deset tisoč talentov srebra, da ga spravijo v kraljevo zakladnico.«
10
Tedaj si je kralj snel z roke svoj pečatni prstan ter ga dal Hamedátovemu sinu Hamánu, Agágovcu, sovražniku Judov.
11
In kralj je rekel Hamánu: »Srebro ti je prepuščeno, pa tudi ljudstvo, da storiš z njim, kar je dobro v tvojih očeh.«
12
In poklicani so bili kraljevi pisarji, prvega meseca, trinajstega dne, in bilo je napisano, kakor je Hamán ukazal kraljevim namestnikom, načelnikom vseh pokrajin ter poglavarjem vseh ljudstev, vsaki pokrajini v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku; napisano je bilo v imenu kralja Ahasvérja in zapečateno s kraljevim prstanom.
13
Pismo so po hitrih slih poslali v vse kraljeve pokrajine, naj pokončajo, pomorijo in pogubijo vse Jude, od mladeniča do starca, otroke in žene, v enem dnevu, trinajsti dan dvanajstega meseca, to je meseca adárja, in naj zaplenijo njihovo imetje.
14
Prepis pisma naj izdajo kot zakon v vsaki pokrajini in ga razglasijo vsem ljudstvom, da bi bila pripravljena na ta dan.
15
Hitri sli so urno odpotovali po kraljevem povelju, in v prestolnici Suze je bil izdan zakon. Kralj in Hamán sta sedla popivat, mesto Suze pa je bilo zbegano.
Poglavje 4
1
Ko je Mordohaj izvedel vse, kar se je zgodilo, je pretrgal svoja oblačila, si nadel raševnik in pepel, šel po sredi mesta ter vpil z glasnim in bridkim vpitjem.
2
Prišel je do kraljevih vrat, kajti v raševniku nihče ni smel stopiti skozi kraljeva vrata.
3
Tudi v vsaki pokrajini, kamor koli sta prišla kraljev ukaz in njegov zakon, je bilo veliko žalovanje med Judi, post, jok in tarnanje; mnogi so si postiljali na raševini in pepelu.
4
Ko so Esterine služabnice in njeni evnuhi prišli in ji to povedali, se je kraljica zelo prestrašila. Poslala je oblačila, da bi vanje oblekli Mordohaja in mu odvzeli raševnik, pa jih ni sprejel.
5
Tedaj je Estera poklicala Hatáha, enega izmed kraljevih evnuhov, ki ji ga je bil postavil za služabnika, in ga poslala k Mordohaju, da bi izvedela, kaj to pomeni in čemú je tako.
6
Hatáh je šel k Mordohaju na mestni trg, ki je bil pred kraljevimi vrati,
7
in Mordohaj mu je povedal vse, kar se mu je zgodilo, tudi o vsoti srebra, ki ga je Hamán obljubil odtehtati v kraljevo zakladnico, za uničenje Judov.
8
Izročil mu je tudi prepis ukaza, ki je bil izdan v Suzah, za njihovo pokončanje, da ga pokaže Esteri, ji sporoči in ji naroči, naj gre h kralju iskat milosti in ga prosit za svoje ljudstvo.
9
Hatáh je prišel in Esteri sporočil Mordohajeve besede.
10
Estera je Hatáhu rekla in mu sporočila za Mordohaja:
11
»Vsi kraljevi služabniki in ljudstvo v kraljevih pokrajinah vedo, da je za vsakega moškega ali žensko, ki pride h kralju v notranji dvor, ne da bi bil poklican, en zakon: da ga usmrtijo; razen tistega, proti kateremu kralj iztegne zlato žezlo: ta ostane pri življenju. Jaz pa nisem bila poklicana, da bi prišla h kralju teh trideset dni.«
12
Mordohaju so sporočili Esterine besede.
13
Mordohaj je dejal, da bi odgovorili Esteri: »Nikar si ne misli v svoji duši, da se boš ti edina med Judi rešila v kraljevi palači.
14
Kajti če boš v tem času res molčala, pride od drugod Judom olajšanje in rešitev, ti in hiša tvojega očeta pa se boste pogubili. Kdo ve, če nisi prav za čas, kakršen je zdaj, prišla do kraljevskega dostojanstva?«
15
Estera je rekla, da bi odgovorila Mordohaju:
16
»Pojdi, zberi vse Jude, ki so v Suzah, in postite se zame! Tri dni ne jejte in ne pijte, ne ponoči ne podnevi! Tudi jaz in moje služabnice se bomo tako postile. Tako pojdem h kralju, čeprav je proti zakonu, in če moram umreti, umrem.«
17
Mordohaj je šel in storil vse, kakor mu je bila Estera naročila.