Sveto pismo v enem letu

Poglavje 1

¹ Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina. ² Abrahamu se je rodil Izak, Izaku se je rodil Jakob, Jakobu se je rodil Juda in njegovi bratje. ³ Judu je Tamara rodila Pereca in Zeraha. Perecu se je rodil Hecrón, Hecrónu se je rodil Ram, ⁴ Ramu se je rodil Aminadáb, Aminadábu se je rodil Nahšón, Nahšónu se je rodil Salmón, ⁵ Salmónu je Rahába rodila Boaza, Boazu je Ruta rodila Obéda. Obédu se je rodil Jese. ⁶ Jeseju se je rodil David, kralj.Davidu je Urijájeva žena rodila Salomona. ⁷ Salomonu se je rodil Roboám, Roboámu se je rodil Abíja, Abíju se je rodil Asá, ⁸ Asáju se je rodil Józafat, Józafatu se je rodil Jorám, Jorámu se je rodil Uzíja, ⁹ Uzíju se je rodil Jotám, Jotámu se je rodil Aház, Aházu se je rodil Ezekíja, ¹⁰ Ezekíju se je rodil Manáse, Manáseju se je rodil Amos, Amosu se je rodil Jošíja, ¹¹ Jošíju pa so se rodili Jojahín in njegovi bratje ob preselitvi v Babilon. ¹² Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu se je rodil Zerubabél, ¹³ Zerubabélu se je rodil Abihúd, Abihúdu se je rodil Eljakím, Eljakímu se je rodil Azór, ¹⁴ Azórju se je rodil Cadók, Cadóku se je rodil Ahím, Ahímu se je rodil Eliúd, ¹⁵ Eliúdu se je rodil Eleazar, Eleazarju se je rodil Matán, Matánu se je rodil Jakob, ¹⁶ Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus. ¹⁷ Vseh rodov je torej: od Abrahama do Davida štirinajst rodov, od Davida do preselitve v Babilon štirinajst rodov, od preselitve v Babilon do Kristusa štirinajst rodov. ¹⁸ Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. ¹⁹ Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. ²⁰ Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. ²¹ Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« ²² Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: ²³ Glej, devica bo spočela in rodila sina
in imenovali ga bodo Emanuel,kar v prevodu pomeni Bog z nami. ²⁴ Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi ²⁵ in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.

Poglavje 20

¹ Tedaj je Bog govoril vse te besede in rekel: ² »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. ³ Ne imej drugih bogov poleg mene! ⁴ Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! ⁵ Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, ⁶ toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. ⁷ Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime! ⁸ Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! ⁹ Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, ¹⁰ sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! ¹¹ Kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil. ¹² Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog! ¹³ Ne ubijaj! ¹⁴ Ne prešuštvuj! ¹⁵ Ne kradi! ¹⁶ Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu! ¹⁷ Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!« ¹⁸ Vse ljudstvo je zaznavalo grmenje, bliskanje, glas roga in kadečo se goro; ljudstvo je videlo in trepetalo in stalo od daleč. ¹⁹ Rekli so Mojzesu: »Ti govôri z nami in poslušali bomo! Bog pa naj ne govori z nami, da ne umremo!« ²⁰ In Mojzes je rekel ljudstvu: »Nikar se ne bojte! Kajti Bog je prišel, da bi vas preizkusil in da bi bil njegov strah pri vas, da ne bi grešili.« ²¹ Ljudstvo je torej stalo od daleč, Mojzes pa se je približal temnemu oblaku, v katerem je bil Bog. ²² Gospod je rekel Mojzesu: Tako reci Izraelovim sinovom: »Videli ste, da sem govoril z vami z neba. ²³ Ne delajte srebrnih bogov, da bi bili poleg mene, in ne delajte si zlatih bogov! ²⁴ Napravi mi oltar iz prsti in daruj na njem žgalne in mirovne daritve, svojo drobnico in govedo! Na vsakem kraju, kjer te bom spomnil na svoje ime, bom prišel k tebi in te blagoslovil. ²⁵ Če pa mi napraviš kamnit oltar, ga ne postavljaj iz obdelanih kamnov, kajti če bi uporabljal dleto nad njimi, bi jih oskrunil. ²⁶ In ne stopaj k mojemu oltarju po stopnicah, da se ne odgrne tvoja nagota pred njim!«

Poglavje 21

¹ To so odloki, katere jim predloži: ² Kadar kupiš hebrejskega sužnja, naj služi šest let, sedmo leto pa naj brez odškodnine odide v prostost. ³ Če je prišel sam, naj sam odide; če pa je imel ženo, naj žena odide z njim. ⁴ Če mu je dal ženo njegov gospodar in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in otroci gospodarjevi, on pa naj odide sam. ⁵ Če pa suženj izrecno pravi: »Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in otroke, nočem oditi svoboden,« ⁶ naj ga njegov gospodar pripelje k Bogu in ga postavi k vratom ali k podbojem in naj mu s šilom prebode uhelj; potem naj bo njegov suženj za zmeraj. ⁷ Če kdo proda svojo hčer za sužnjo, ta ne sme oditi, kakor odhajajo sužnji. ⁸ Če gospodarju, ki si jo je odbral, ne ugaja, naj pusti, da se odkupi; nima pa pravice prodati jo tujemu ljudstvu, ker bi s tem prelomil zvestobo do nje. ⁹ Če jo je določil za svojega sina, naj ravna z njo po pravu hčera. ¹⁰ Če pa si vzame še drugo, ji ne sme kratiti ne hrane ne obleke in ne zakonskega občevanja. ¹¹ Če ji ne stori teh treh reči, sme oditi v svobodo brez plačila odkupnine. ¹² Kdor koga udari do smrti, naj bo kaznovan s smrtjo. ¹³ Če ni prežal nanj, temveč mu ga je Bog dal v roke, ti bom določil kraj, kamor lahko uteče. ¹⁴ Če pa se kdo razsrdi na svojega bližnjega in ga umori z zvijačo, ga odtrgaj od mojega oltarja, da umre! ¹⁵ Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. ¹⁶ Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. ¹⁷ Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. ¹⁸ Kadar se moža prepirata in eden udari drugega s kamnom ali s pestjo, tako da udarjeni ne umre, temveč le pade in obleži, ¹⁹ naj bo tisti, ki je udaril, brez kazni, če oni spet vstane in lahko na prostem hodi s palico; le zamudo mu mora povrniti in plačati stroške zdravljenja. ²⁰ Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati. ²¹ Toda če suženj preživi en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje, saj gre za njegov denar. ²² Kadar se moža tepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi svoje dete, kakšna druga nesreča pa se ne pripeti, naj bo krivec kaznovan z globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača po razsodbi. ²³ Če pa se nesreča pripeti, daj življenje za življenje, ²⁴ oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, ²⁵ opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico! ²⁶ Kadar kdo svojemu sužnju ali sužnji z udarcem uniči oko, naj ga za njegovo oko odpusti v svobodo. ²⁷ In če izbije svojemu sužnju ali sužnji zob, naj ga za njegov zob odpusti v svobodo. ²⁸ Kadar vol do smrti pobode moža ali ženo, naj bo vol kamnan in njegovo meso se ne sme jesti; gospodar vola pa naj bo brez kazni. ²⁹ Če pa je vol že prej bodel in je bil njegov gospodar posvarjen, pa ni pazil nanj, in je vol usmrtil moža ali ženo, naj bo vol kamnan, pa tudi njegov gospodar naj bo usmrčen. ³⁰ Če se mu naloži globa, naj plača odkupnino za svoje življenje, kolikor se mu naloži. ³¹ Če vol pobode sina ali hčer, naj se ravna z njim po tem pravilu. ³² Če pa pobode sužnja ali sužnjo, naj plača njegovemu gospodarju trideset šeklov srebra, vola pa naj kamnajo. ³³ Če kdo pusti kapnico odprto ali jo izkoplje, pa je ne pokrije, in vanjo pade vol ali osel, ³⁴ naj lastnik kapnice povrne škodo: denar naj da njegovemu gospodarju, mrtva žival pa naj bo njegova. ³⁵ Kadar vol enega lastnika sune vola koga drugega, tako da žival pogine, naj prodata živega vola in si razdelita denar, pa tudi mrtvega naj si razdelita. ³⁶ Če pa je bilo znano, da je vol že prej bodel, in njegov gospodar ni pazil nanj, naj da vola kot odškodnino za vola, mrtvi pa naj bo njegov. ³⁷ Kadar kdo ukrade vola ali ovco in žival zakolje ali proda, naj povrne pet goved za vola in štiri ovce za ovco.

Poglavje 9

¹ Modrost si je naredila hišo,
izklesala si je sedem stebrov. ² Zaklala je svojo živino, namešala svojega vina
in pogrnila svojo mizo. ³ Razpošilja svoje dekle in kliče
na križiščih utrjenega mesta: ⁴ »Kdo je preprost? Naj pride sem!«
Temu, ki pogreša razumnost, pravi: ⁵ »Pridite, jejte moj kruh,
pijte vino, ki sem ga namešala.« ⁶ Pustite prostake, da boste živeli,
stopajte po poti razumnosti. ⁷ Kdor vzgaja posmehljivca, si nakopava sramoto,
kdor opominja krivičnika, se omadežuje. ⁸ Ne opominjaj posmehljivca, da te ne bo sovražil,
opominjaj modrega, da te bo ljubil. ⁹ Poúči modrega in bo še modrejši,
pojasni pravičnemu in bo pomnožil znanje. ¹⁰ Začetek modrosti je strah Gospodov,
spoznanje svetih je razumnost. ¹¹ Kajti po meni se ti pomnožijo dnevi,
se ti podaljšajo leta življenja. ¹² Če si moder, si zase moder,
če pa se posmehuješ, boš sam trpel. ¹³ Gospa norost je živahna,
prostaška in ničesar ne ve. ¹⁴ Sedi pri vhodu svoje hiše
na prestolu utrjenega mesta ¹⁵ in vabi mimoidoče,
ki hočejo naprej po svoji poti: ¹⁶ »Kdo je preprost? Naj pride sem!«
Temu, ki pogreša razumnost, pravi: ¹⁷ »Ukradena voda je sladka,
skriven kruh je dober.« ¹⁸ Ta pa ne spozna, da so tam pokojni,
njeni gostje so v globinah podzemlja.