Sveto pismo v enem letu

Poglavje 7

¹ Ta Melkízedek, kralj v Salemu, duhovnik Najvišjega Boga, je šel naproti Abrahamu, ko se je ta vračal iz poboja kraljev, in ga je blagoslovil; ² in njemu je Abraham odmeril desetino od vsega. Melkízedekovo ime pomeni najprej kralj pravičnosti; kralj Salema pa pomeni tudi kralj miru. ³ Brez očeta je, brez matere, brez rodovnika, brez začetka dni in brez konca življenja; podoben pa je Božjemu Sinu in ostane duhovnik za vselej. ⁴ Glejte, kako velik je ta, ki mu je dal celo očak Abraham desetino od plena! ⁵ Res je, tudi tisti Levijevi sinovi, ki sprejemajo duhovništvo, imajo naročilo, naj po postavi pobirajo desetino od svojega ljudstva, od svojih bratov, ki so vendar izšli iz Abrahamovih ledij. ⁶ Óni pa ni bil njihovega rodu, a je od Abrahama dobil desetino in ga blagoslovil: njega, ki je imel obljube. ⁷ Nesporno pa je, da to, kar je višje, blagoslavlja to, kar je nižje. ⁸ Tu prejemajo desetino umrljivi ljudje, tam pa tisti, o katerem je izpričano, da živi. ⁹ Takole naj povem: po Abrahamu je odštel desetino tudi Levi, ki prejema desetino, ¹⁰ saj je bil še v prednikovih ledjih, ko je Abrahamu šel naproti Melkízedek. ¹¹ Ko bi bila torej popolnost uresničena po levitskem duhovništvu – ljudstvo je namreč pod njim dobilo postavo – čemu bi bilo še potrebno, da nastopi drug duhovnik po Melkízedekovem redu? Zakaj se ne bi imenoval po Aronu? ¹² Kadar pa se zamenja duhovništvo, mora nastopiti tudi zamenjava postave. ¹³ Tisti pa, o katerem govorim, pripada drugemu rodu, iz katerega ni nihče služil oltarju. ¹⁴ Jasno je namreč, da naš Gospod izvira iz Juda, iz rodu, o katerem glede duhovnikov ni Mojzes rekel ničesar. ¹⁵ Vse postane še bolj očitno, če nastopi drug duhovnik, ki je podoben Melkízedeku, ¹⁶ ta, ki ni postal duhovnik po postavi mesene zapovedi, temveč po moči neuničljivega življenja. ¹⁷ Pričevanje se namreč glasi:
Ti si duhovnik na veke
po Melkízedekovem redu. ¹⁸ S tem pa je razveljavljena prejšnja zapoved, zaradi njene slabotnosti in nekoristnosti, ¹⁹ saj ni postava ničesar pripeljala do popolnosti, ampak uvaja boljše upanje, po katerem se bližamo Bogu. ²⁰ In to se ni zgodilo brez priseganja. Oni so namreč postali duhovniki brez prisege, ²¹ ta pa s prisego tistega, ki mu je rekel:
Gospod je prisegel
in se ne bo kesal:
»Ti si duhovnik na veke.« ²² Zato je Jezus tudi postal pôrok boljše zaveze. ²³ Poleg tega je bilo onih duhovnikov več, ker jim je smrt preprečevala, da bi ostali dlje, ²⁴ ta pa ima, ker ostaja živ na veke, nespremenljivo duhovništvo. ²⁵ Dokončno lahko odreši tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje. ²⁶ Takšen véliki duhovnik je bil za nas tudi primeren: svet, nedolžen, brez zla; tak, ki je ločen od grešnikov in je postal višji od nebes, ²⁷ tak, ki mu ni treba kakor vélikim duhovnikom dan za dnem žrtvovati najprej za svoje grehe in nato za grehe ljudstva. To je namreč storil enkrat za vselej, ko je daroval sam sebe. ²⁸ Postava namreč postavlja za vélike duhovnike ljudi, ki so podvrženi slabotnosti; beseda priseganja, ki je prišla za postavo, pa postavlja Sina, ki je postal popoln na veke.

Poglavje 3

¹ Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jitra, midjánskega duhovnika. Ko je nekoč prignal drobnico daleč v pustinjo, je prišel k Božji gori Horeb. ² Tedaj se mu je iz sredine grma v ognjenem plamenu prikazal Gospodov angel. Pogledal je in glej, grm je gorel s plamenom, a ni zgorel. ³ Mojzes je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati to veliko prikazen, kako da grm ne zgori!« ⁴ Ko je Gospod videl, da prihaja gledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in rekel: »Mojzes, Mojzes!« Rekel je: »Tukaj sem.« ⁵ Bog je rekel: »Ne hôdi sem! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!« ⁶ Potem je rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz, kajti bal se je gledati v Boga. ⁷ Gospod je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal, kako vpije zaradi priganjačev; da, poznam njegove bolečine. ⁸ Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v lepo in širno deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med, na področje Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev. ⁹ In zdaj, glej, je prišlo vpitje Izraelovih sinov do mene in videl sem tudi, kako jih Egipčani zatirajo. ¹⁰ In zdaj pojdi, pošiljam te k faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta.« ¹¹ Mojzes pa je Bogu rekel: »Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?« ¹² Bog je rekel: »Jaz bom s teboj. In to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tej gori.« ¹³ In Mojzes je rekel Bogu: »Glej, če pridem k Izraelovim sinovom in jim rečem: ›Bog vaših očetov me je poslal k vam,‹ pa mi rečejo: ›Kako mu je ime?‹ – kaj naj jim odgovorim?« ¹⁴ Bog mu je rekel: »Jaz sem, ki sem.« In nato je rekel: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Jaz sem‹ me je poslal k vam.« ¹⁵ Nadalje je Bog rekel Mojzesu: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov me je poslal k vam.‹ To je moje ime na veke in to je v spomin name iz roda v rod. ¹⁶ Pojdi, zberi Izraelove starešine in jim reci: ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov se mi je prikazal in rekel: Skrbno sem pazil na vas in na to, kako se vam je godilo v Egiptu. ¹⁷ Zato sem sklenil: popeljem vas iz egiptovske stiske v deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, v deželo, v kateri se cedita mleko in med.‹ ¹⁸ Poslušali bodo tvoj glas in ti in Izraelovi starešine pojdite k egiptovskemu kralju in mu recite: ›Gospod, Bog Hebrejcev, je prišel k nam. In zdaj, prosimo, naj gremo tri dni hoda v puščavo, da darujemo Gospodu, svojemu Bogu.‹ ¹⁹ Toda vem, da vas egiptovski kralj ne bo pustil iti, razen če ga prisili močna roka. ²⁰ Zato bom iztegnil svojo roko in udaril Egipt z vsemi čudežnimi deli, ki jih bom storil sredi njega; in potem vas bo odpustil. ²¹ Priskrbel bom temu ljudstvu naklonjenost v očeh Egipčanov, tako da ne boste odhajali praznih rok. ²² Vsaka žena bo izprosila od sosede in od sostanovalke srebrne in zlate dragotine ter oblačila. Naložite jih svojim sinovom in hčeram; tako boste oplenili Egipčane!«

Poglavje 4

¹ Mojzes je odgovoril in rekel: »Glej, ne bodo mi verjeli in me ne bodo poslušali, ampak bodo rekli: ›Gospod se ti ni prikazal.‹« ² Gospod mu je rekel: »Kaj je v tvoji roki?« Rekel je: »Palica.« ³ In je rekel: »Vrzi jo na tla!« Vrgel jo je na tla in spremenila se je v kačo. Mojzes je zbežal pred njo. ⁴ In Gospod je rekel Mojzesu: »Iztegni roko in primi jo za rep!« Iztegnil je roko in jo prijel in v njegovi roki se je spremenila v palico. ⁵ »Da bodo verjeli, da se ti je prikazal Gospod, Bog njihovih očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« ⁶ Gospod mu je še rekel: »Vtakni svojo roko v nedrje!« In vtaknil je roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil ven, je bila gobava, bela kot sneg. ⁷ Potem je Bog rekel: »Vtakni roko spet v nedrje!« In spet je vtaknil roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil iz nedrja, je bila zdrava kakor drugo njegovo meso. ⁸ »Če ti ne bodo verjeli in te ne poslušali na prvo znamenje, ti bodo verjeli na drugo znamenje. ⁹ Če pa ne bodo verjeli niti na ti dve znamenji in te ne bodo poslušali, tedaj vzemi vodo iz Nila in jo izlij na suho! In voda, ki jo boš zajel iz Nila, se bo na suhem spremenila v kri.« ¹⁰ Mojzes pa je rekel Gospodu: »O Gospod, nikoli nisem bil spreten v besedah, ne včeraj, ne predvčerajšnjim, pa tudi zdaj ne, odkar govoriš s svojim služabnikom; kajti moja usta so okorna in moj jezik okoren.« ¹¹ Gospod mu je tedaj rekel: »Kdo je dal človeku usta? Kdo naredi človeka, da je nem ali gluh, da vidi ali da je slep? Mar nisem to jaz, Gospod? ¹² Zdaj pa pojdi; s tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti.« ¹³ In je rekel: »O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!« ¹⁴ Tedaj se je Gospod razjezil na Mojzesa in rekel: »Ali ni tvoj brat levit Aron? Vem, da je spreten v govorjenju. Prav zdaj ti prihaja naproti in razveselil se bo v svojem srcu, ko te bo ugledal. ¹⁵ Govôri z njim in mu položi besede v usta! Jaz pa bom s tvojimi in z njegovimi usti. In učil vaju bom, kaj morata storiti. ¹⁶ Govoril bo ljudstvu namesto tebe. On bo namesto tvojih ust in ti boš njemu kakor bog. ¹⁷ In to palico vzemi v roko, da boš z njo delal znamenja!« ¹⁸ Mojzes je odšel in se vrnil k svojemu tastu Jitru. Rekel mu je: »Rad bi šel in se vrnil k svojim bratom, ki so v Egiptu, da vidim, če še živijo.« Jitro mu je rekel: »Pojdi v miru!« ¹⁹ Gospod je rekel Mojzesu v Midjánu: »Pojdi, vrni se v Egipt, kajti vsi, ki so ti stregli po življenju, so pomrli!« ²⁰ Mojzes je torej vzel svojo ženo in sinova, jih posadil na osla in se vrnil v egiptovsko deželo. Tudi Božjo palico je vzel v roko. ²¹ Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Ko se vrneš v Egipt, dobro glej: vse čudeže, ki sem ti jih dal v roke, stôri pred faraonom! Jaz pa bom zakrknil njegovo srce, in ne bo odpustil ljudstva. ²² Potem reci faraonu: ›Tako govori Gospod: Moj prvorojenec je Izrael, ²³ zato ti pravim: Pústi mojega sina, naj gre, da mi bo služil! Če pa ga nočeš pustiti, bom ubil tvojega prvorojenca.‹« ²⁴ V nekem prenočišču na poti ga je srečal Gospod in ga hotel usmrtiti. ²⁵ Cipóra pa je vzela oster kamen, odrezala svojemu sinu prednjo kožico, se z njo dotaknila njegovih nog in rekla: »Krvav ženin si mi!« ²⁶ Potem ga je pustil. Takrat je rekla »krvav ženin« zaradi obrezovanja. ²⁷ Gospod je rekel Aronu: »Pojdi Mojzesu naproti v puščavo!« Šel je, ga srečal pri Božji gori in ga poljubil. ²⁸ Mojzes je povedal Aronu vse Gospodove besede, s katerimi ga je poslal, in o vseh znamenjih, ki mu jih je zapovedal. ²⁹ Mojzes in Aron sta šla in zbrala vse starešine Izraelovih sinov. ³⁰ Aron je govoril vse besede, ki jih je bil Gospod govoril Mojzesu, in naredil znamenja pred očmi ljudstva. ³¹ In ljudstvo je verjelo. Ko so slišali, da je Gospod obiskal Izraelove sinove in da je videl njihovo stisko, so pokleknili in se priklonili.

Poglavje 41

² Blagor mu, ki misli na slabotnega,
na dan nesreče ga bo Gospod rešil. ³ Gospod ga varuje in ohranja pri življenju,
v deželi je blagrovan.
Ne izročaj ga pohlepu njegovih sovražnikov! ⁴ Gospod ga podpira na bolniški postelji;
vse njegovo ležišče obračaš v njegovi bolezni. ⁵ Jaz sem dejal: »Gospod, izkaži mi milost,
ozdravi mojo dušo, zakaj grešil sem zoper tebe.« ⁶ Moji sovražniki govorijo hudobno o meni:
»Kdaj bo umrl, da njegovo ime izgine?« ⁷ Če me kdo pride pogledat, govori puhlice,
njegovo srce si nabira zlobo;
ko pride ven na cesto, govori o tem. ⁸ Zoper mene skupaj šepetajo vsi moji sovražniki,
zoper mene snujejo nesrečo: ⁹ »Peklenska kuga ga je zadela,
zdaj, ko je legel, ne bo več vstal.« ¹⁰ Tudi mož mojega miru, ki sem mu zaupal,
ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto proti meni. ¹¹ Ti pa, Gospod, mi izkaži milost,
vzdigni me, da jim poplačam! ¹² Po tem spoznam, da imaš veselje z mano:
da moj sovražnik ne bo vzklikal nad mano. ¹³ Mene pa si zaradi moje popolnosti podpiral,
postavljaš me pred svoje obličje na veke. ¹⁴ Slavljen bodi Gospod, Izraelov Bog,
od vekomaj do vekomaj!
Amen, amen.