Dan 336 / 1095 2. december

Sveto pismo v enem letu

Gal 5,16-26 · Ezk 1 · Ps 148

Gal 5,16-26

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 5

16 Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. 17 Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. 18 Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. 19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, 21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. 22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. 24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. 25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu. 26 Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo.

Ezk 1

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 1

1 V tridesetem letu, v četrtem mesecu, petega v mesecu, ko sem bil med izgnanci ob reki Kebár, so se odprla nebesa in videl sem Božja videnja. 2 Petega v mesecu – bilo je v petem letu izgnanstva kralja Jojahína – 3 se je zagotovo zgodila Gospodova beseda Ezekielu, Buzíjevemu sinu, duhovniku, v deželi Kaldejcev ob reki Kebár. Tam je bila nad njim Gospodova roka. 4 Videl sem: glej, nevihtni veter je prihajal s severa, velik oblak in plapolajoč ogenj in okrog njega sijaj; iz njegove srede nekakšno iskrenje, iz srede ognja. 5 Iz njegove srede pa podobe štirih živih bitij. Tole je bil njihov videz: imela so človeško podobo; 6 vsako je imelo štiri obraze in vsako štiri peruti. 7 Njihove noge so bile ravne in stopala njihovih nog kakor telečje stopalo; lesketala so se kakor glajen bron. 8 Pod perutmi, na štirih straneh, so imela človeške roke. Vsa štiri so imela obraze in peruti. 9 Njihove peruti so se dotikale med seboj in niso se obračala pri hoji; vsako je hodilo naravnost naprej. 10 Podoba njihovih obrazov: človeški obraz in obraz leva na desni so imela vsa štiri, obraz vola na levi vsa štiri in obraz orla vsa štiri. 11 Takšni so bili njihovi obrazi. Njihove peruti so bile razprostrte navzgor; vsako bitje je imelo po dve, ki sta se dotikali, in dve, ki sta mu pokrivali telo. 12 Vsako je hodilo naravnost naprej. Kamor je hotel iti duh, so šla in med hojo niso spreminjala smeri. 13 Med živimi bitji je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor žareča žerjavica, kakor plamenice, ki so švigale med bitji sem in tja. Ogenj je ves sijal in iz ognja je švigal blisk. 14 In živa bitja so tekala sem in tja; videti so bila kakor blisk. 15 Ogledoval sem si živa bitja: glej, kolo je bilo na tleh poleg živih bitij s štirimi obrazi. 16 Kolesa so bila videti kakor bleščeč taršíški kamen; vsa štiri so imela enako obliko. Videti so bila izdelana tako, kot da bi bilo eno kolo sredi drugega. 17 Kadar so se premikala, so se mogla premikati v vse štiri smeri in med premikanjem niso spreminjala smeri. 18 Njihova platišča so bila visoka in strašna, kajti platišča so bila polna oči krog in krog, pri vseh štirih. 19 Kadar so živa bitja hodila, so se premikala tudi kolesa poleg njih, in kadar so se bitja vzdignila s tal, so se vzdignila tudi kolesa. 20 Kamor je hotel iti duh, so šla. Kolesa so se vzdignila hkrati z njimi, ker je bil duh živega bitja v kolesih. 21 Kadar so hodila bitja, so se premikala tudi kolesa; ko so stala, so stala tudi ta; kadar so se vzdignila s tal, so se hkrati z njimi vzdignila tudi kolesa, ker je bil duh živega bitja v kolesih. 22 Nad glavami živih bitij je bil nekak nebesni obok, bleščeč kakor kristal, razprostrt nad njihovimi glavami. 23 Pod nebesnim obokom so bile njihove peruti zravnane druga proti drugi; vsako bitje je imelo dve, ki sta mu pokrivali telo. 24 Slišal sem šum njihovih peruti kakor bučanje velikih vodá, kakor glas Mogočnega. Kadar so hodila, je bobnelo kakor hrup vojske; kadar so stala, so povešala peruti. 25 Iznad nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je prihajalo šumenje. 26 Vrh nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor kamen safír, podobno prestolu. Na tem, kar je bilo videti kot prestol, je bila zgoraj postava, podobna človeku. 27 In videl sem nekaj kakor očesce sijajnika, kakor ognjen obod okoli njega, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzgor. In od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzdol sem videl nekaj kakor ogenj in sij je bil okoli njega. 28 Kakor mavrica, ki je na oblaku ob deževnem dnevu, tak je bil videti sijaj okoli njega. Takšna je bila prikazen tega, kar je podoba Gospodovega veličastva.Ko sem to videl, sem padel na obraz in slišal glas, ki je govoril.

Ps 148

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 148

1 Aleluja!
Hvalite Gospoda z nebes,
hvalite ga na višavah!
2 Hvalite ga, vsi njegovi angeli,
hvalite ga, vse njegove vojske!
3 Hvalita ga, sonce in luna,
hvalite ga, vse svetle zvezde!
4 Hvalite ga, nebes nebesa,
ve vode, ki ste nad nebom!
5 Naj hvalijo ime Gospodovo,
zakaj on je ukazal, in bili so ustvarjeni.
6 Postavil jih je za vselej, na veke,
dal je zakon, ki ne preide.
7 Hvalite Gospoda z zemlje,
morske pošasti in vse globine;
8 ogenj in toča, sneg in megla,
viharni veter, ki izpolnjuje njegovo besedo;
9 gore in vsi griči,
sadno drevje in vse cedre;
10 zveri in vsa živina,
laznina in krilate ptice;
11 kralji zemlje in vsa ljudstva,
knezi in vsi vladarji na zemlji;
12 mladeniči in mladenke,
starčki in dečki!
13 Naj hvalijo ime Gospodovo,
zakaj le njegovo ime je vzvišeno,
njegovo veličastvo je nad zemljo in nebom.
14 Vzdignil je rog svojemu ljudstvu,
hvalnico za vse njegove zveste,
za Izraelove sinove, za ljudstvo, ki mu je blizu.
Aleluja!