Sveto pismo v enem letu

Poglavje 5

² Glejte, jaz, Pavel, vam pravim: če se daste obrezati, vam Kristus ne bo prav nič koristil. ³ In ponovno izjavljam vsakomur, ki se dá obrezati, da je dolžan v celoti izpolnjevati postavo. ⁴ Tisti, ki iščete opravičenje v postavi, nimate nič več skupnega s Kristusom: odpadli ste od milosti. ⁵ Po Duhu, iz vere, pričakujemo upanje pravičnosti, ⁶ saj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni. ⁷ Lepo ste tekli. Le kdo vam je presekal pot, da niste poslušni resnici? ⁸ To prepričanje gotovo ne prihaja od tistega, ki vas kliče. ⁹ Peščica kvasa skvasi vse testo. ¹⁰ Jaz se zanašam v Gospodu na vas, da ne boste drugačnih misli. Kdor pa vas bega, bo nosil obsodbo, naj bo kdor koli. ¹¹ Če jaz, bratje, še oznanjam obrezo, zakaj me potem preganjajo? Torej je bilo pohujšanje križa odpravljeno. ¹² O, ko bi se tisti, ki vas vznemirjajo, dali tudi skopiti! ¹³ Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni. ¹⁴ Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. ¹⁵ Če pa se med seboj grizete in obžirate, glejte, da se med seboj ne pokončate.

Poglavje 5

¹ Spomni se, Gospod, kaj se nam je zgodilo,
ozri se in glej našo sramoto! ² Naša dediščina je pripadla tujcem,
naše hiše neznancem. ³ Postali smo sirote, brez očeta,
naše matere so kakor vdove. ⁴ Svojo vodo pijemo za denar,
drva pridejo za ceno plačila. ⁵ Na vratu imamo preganjalce;
izmučeni smo, ni pokoja za nas. ⁶ Egiptu smo dajali roko,
Asiriji, da bi se nasitili s kruhom. ⁷ Naši očetje so grešili in jih ni več,
mi smo tisti, ki nosimo njihovo krivdo. ⁸ Hlapci so zavladali nad nami,
nikogar ni, ki bi nas iztrgal iz njihove roke. ⁹ Svojo dušo izpostavljamo, da dobimo svoj kruh,
pred mečem v puščavi. ¹⁰ Naša koža gori kakor peč,
od žareče vročine lakote. ¹¹ Žene oskrunjajo na Sionu,
device v Judovih mestih. ¹² Knezi so bili obešeni z njihovo roko,
starešine niso bili spoštovani. ¹³ Mladeniči morajo nositi v mlin,
dečki se opotekajo pod težo lesa. ¹⁴ Starčki so prenehali s posveti ob vratih,
mladeniči s svojo glasbo. ¹⁵ Prenehalo je veselje našega srca,
naše rajanje se je spremenilo v žalost. ¹⁶ Padla je krona naše glave,
gorje nam, ker smo grešili! ¹⁷ Zaradi tega je naše srce hiralo,
zavoljo teh reči so otemnele naše oči: ¹⁸ zaradi gore sionske, ki je opustošena –
lisice se klatijo po njej. ¹⁹ Ti, Gospod, prestoluješ na veke,
tvoj prestol je od roda do roda. ²⁰ Zakaj nas hočeš za vedno pozabiti,
nas zapustiti za dolžino dni? ²¹ Obrni nas k sebi, Gospod, da se spreobrnemo,
obnovi naše dni kakor nekdaj! ²² Ali pa si nas popolnoma zavrgel?
Se do skrajnosti jeziš na nas?

Poglavje 147

¹ Aleluja!
Zakaj dobro je prepevati našemu Bogu,
zakaj prijeten je, hvalnica je primerna. ² Gospod je graditelj Jeruzalema,
zbira Izraelove pregnance, ³ on, ki zdravi potrte v srcu
in obvezuje njihove rane; ⁴ on, ki zvezdam določa število,
vsem daje imena. ⁵ Velik je naš Gospod in silen v moči,
za njegovo razumnost ni števila. ⁶ Gospod podpira ponižne,
krivičnike ponižuje do zemlje. ⁷ Zapojte Gospodu zahvalo,
igrajte našemu Bogu na citre. ⁸ On zagrinja nebo z oblaki,
zemlji pripravlja dež,
pusti, da poganja trava po gorah. ⁹ On daje njen živež živini,
mladim vranom, ki kličejo. ¹⁰ S silo konja nima veselja,
moževe mečnice mu niso po volji. ¹¹ Gospodu so po volji takšni, ki se ga bojijo,
ki pričakujejo njegovo dobroto. ¹² Slávi, Jeruzalem, Gospoda,
hvali svojega Boga, Sion! ¹³ Zakaj utrdil je zapahe tvojih vrat,
blagoslovil je tvoje sinove v tvoji sredi. ¹⁴ Naklanja mir tvojim mejam,
s srčiko pšenice te nasičuje. ¹⁵ Svoj izrek pošilja na zemljo,
hitro teče njegova beseda. ¹⁶ Sneg daje kakor volno,
kakor pepel siplje slano. ¹⁷ Svoj led meče kakor drobtine;
kdo more obstati pred njegovim mrazom? ¹⁸ Pošlje svojo besedo, in jih odtaja,
svojemu vetru veli, da piha, vode stečejo. ¹⁹ Jakobu sporoča svoje besede,
Izraelu svoje zakone in sodbe. ²⁰ Ni storil tako nobenemu narodu;
njegovih sodb niso spoznali.
Aleluja!