Poglavje 7
1
Kralj in Hamán sta torej prišla, da bi pila s kraljico Estero.
2
Kralj je tudi ta drugi dan na vinski gostiji rekel Esteri: »Kaj je tvoja želja, kraljica Estera? Dano ti bo. Kaj je tvoja prošnja? Če bi tudi bilo do pol kraljestva, se ti bo izpolnilo.«
3
Kraljica Estera je odgovorila in rekla: »Če sem našla milost v tvojih očeh, o kralj, in če je kralju všeč, naj mi bo podarjeno moje življenje na mojo željo in moje ljudstvo na mojo prošnjo.
4
Kajti prodani smo, jaz in moje ljudstvo za pokončanje, morijo in pogubo. Ko bi bili prodani za sužnje in dekle, bi molčala, kajti ta stiska ne bi veljala kot oškodovanje kralja.«
5
Tedaj je kralj Ahasvér vprašal kraljico Estero: »Kdo je to in kje je ta, ki ga nagiba srce, da bi storil tako?«
6
Estera je rekla: »Mož stiske in sovražnik je Hamán, ta hudobnež.«Hamána je spreletel strah pred kraljem in kraljico.
7
Kralj je v svojem razburjenju vstal od vinske gostije proti vrtu palače. Hamán pa je ostal, da bi pri kraljici Esteri prosil za svoje življenje, kajti videl je, da je kralj že sklenil pogubo zanj.
8
Kralj se je vrnil z vrta palače v hišo vinske gostije, prav ko se je Hamán zgrudil na ležalnik, kjer je bila Estera. Kralj je dejal: »Ali hoče celo kraljici delati silo pri meni v hiši?« Komaj je prišla beseda iz kraljevih ust, že so Hamánu zagrnili obličje.
9
Harboná, eden od kraljevih evnuhov, je rekel pred kraljem: »Glej, tudi vislice, katere je Hamán dal napraviti za Mordohaja, ki je govoril kralju v dobro, stojijo v Hamánovi hiši, petdeset komolcev visoke.« Kralj je dejal: »Obesite ga nanje!«
10
In obesili so Hamána na vislice, ki jih je pripravil za Mordohaja, in kraljevo razburjenje se je poleglo.
Poglavje 8
1
Kralj Ahasvér je tistega dne dal Esteri hišo Hamána, nasprotnika Judov. Mordohaj pa je prišel pred kralja, ker je Estera povedala, kaj ji je bil.
2
Kralj je snel svoj pečatni prstan, ki ga je dal odvzeti Hamánu, in ga izročil Mordohaju, Estera pa je postavila Mordohaja nad Hamánovo hišo.
3
Estera je ponovno govorila pred kraljem; padla mu je pred noge in ga jokaje prosila, da bi odvrnil hudobni načrt Agágovca Hamána in naklep, ki ga je koval proti Judom.
4
Kralj je iztegnil proti Esteri zlato žezlo. Estera je vstala, stopila pred kralja
5
in spregovorila: »Če je kralju všeč in če sem našla milost pred njim, če je zadeva pravilna pred kraljem in sem dobra v njegovih očeh, naj se zapiše, da kralj preklicuje pismo, naklep Hamedátovega sina Hamána, Agágovca, katero je dal napisati, da bi pogubil Jude, ki so po vseh kraljevih pokrajinah.
6
Kajti kako bi mogla gledati nesrečo, ki naj zadene moje ljudstvo? Kako bi mogla gledati pogubo svojega sorodstva?«
7
Kralj Ahasvér je rekel kraljici Esteri in Judu Mordohaju: »Glejta, Hamánovo hišo sem dal Esteri, njega samega pa so obesili na vislice, ker je iztegnil svojo roko po Judih.
8
Vidva pa napišita glede Judov, kakor se zdi dobro v vajinih očeh, v kraljevem imenu in zapečatita s kraljevim prstanom! Kajti pisma, ki je bilo napisano v kraljevem imenu in zapečateno s kraljevim prstanom, ni mogoče preklicati.«
9
Tisti čas, to je triindvajsetega dne tretjega meseca, ki je mesec siván, so poklicali kraljeve pisarje in natanko tako, kakor je Mordohaj ukazal, so pisali Judom, namestnikom, načelnikom in poglavarjem sto sedemindvajsetih pokrajin od Indije do Etiopije, vsaki pokrajini v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku, tudi Judom v njihovi pisavi in v njihovem jeziku.
10
Pisati je dal v imenu kralja Ahasvérja in zapečatil s kraljevim prstanom ter po hitrih slih, ki so jezdili na državnih poštnih konjih, vzrejenih v žrebčarnah, razposlal pisma,
11
po katerih je kralj Judom po vseh mestih dovolil, da se zberejo in postavijo v bran za svoje življenje. Vsako oboroženo krdelo ljudstva ali pokrajine, ki bi jih napadlo, smejo skupaj z ženami in otroki pokončati, pomoriti in pogubiti ter zapleniti njihovo premoženje,
12
po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja na isti dan, na trinajsti dan dvanajstega meseca, ki je mesec adár.
13
Prepis pisma naj izdajo kot zakon v vsaki posamezni pokrajini in ga razglasijo vsem ljudstvom, da bi bili Judje pripravljeni na ta dan, da se maščujejo nad svojimi sovražniki.
14
Hitri sli so po kraljevem povelju urno in naglo odjezdili na državnih poštnih konjih, v prestolnici Suze pa so izdali zakon.
15
Mordohaj je od kralja odšel v kraljevskem oblačilu iz vijoličastega škrlata in belega platna, z veliko zlato krono ter s plaščem iz tančice in rdečega škrlata. Mesto Suze je vriskalo od veselja.
16
Pri Judih je bila luč in veselje, radost in čast.
17
V vsaki pokrajini in v vsakem mestu, povsod, kamor sta dospela kraljev ukaz in njegova odločba, je pri Judih vladalo veselje in radost, gostija in praznik. Mnogi izmed ljudstev dežele so postali Judje, ker je padel nanje strah pred Judi.