Sveto pismo v enem letu

Poglavje 19

¹ Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. ² Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. ³ Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. ⁴ Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. ⁵ Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« ⁶ In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. ⁷ Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« ⁸ Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.« ⁹ Jezus pa mu je rekel: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. ¹⁰ Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« ¹¹ Ko so to poslušali, je dodal še priliko, ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se bo Božje kraljestvo pojavilo takoj. ¹² Rekel je: »Neki človek plemenitega rodu je odpotoval v daljno deželo, da bi si pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. ¹³ Poklical je svojih deset služabnikov, jim razdelil denar, deset min, in dejal: ›Trgujte, dokler ne pridem.‹ ¹⁴ Njegovi podložniki pa so ga sovražili. Poslali so za njim poslance s sporočilom: ›Nočemo, da bi ta zavladal nad nami.‹ ¹⁵ Zgodilo pa se je, da se je vrnil, ko je dobil kraljevsko oblast. Ukazal je, naj mu pokličejo služabnike, ki jim je izročil denar, da bi izvedel, kaj so prigospodarili. ¹⁶ Pristopil je prvi in rekel: ›Gospod, tvoja mina je pridobila deset min.‹ ¹⁷ In rekel mu je: ›Prav, dobri služabnik, ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.‹ ¹⁸ Pristopil je drugi in rekel: ›Tvoja mina, gospod, je pridobila pet min.‹ ¹⁹ Tudi temu je rekel: ›Tudi ti bodi nad petimi mesti.‹ ²⁰ Prišel je spet drug in rekel: ›Gospod, tu je tvoja mina, ki sem jo hranil v prtiču. ²¹ Bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ, česar nisi vložil, in žanješ, česar nisi vsejal.‹ ²² Rekel mu je: ›Po tvojih ustih te bom sodil, malopridni služabnik. Vedel si, da sem strog človek, ki jemljem, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem vsejal. ²³ Zakaj torej nisi vložil mojega denarja v hranilnico in bi ga jaz ob vrnitvi dobil z obrestmi vred?‹ ²⁴ In rekel je tistim, ki so stali zraven: ›Vzemite mu mino in jo dajte tistemu, ki jih ima deset.‹ ²⁵ Oni pa so mu rekli: ›Gospod, ima jih že deset.‹ ²⁶ ›Povem vam: Vsakemu, ki ima, se bo dalo, in tistemu, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. ²⁷ Te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte pred menoj.‹«

Poglavje 32

² Jakob se je odpravil po svoji poti in naproti so mu prišli Božji poslanci. ³ Ko jih je zagledal, je Jakob rekel: »To je Božji tabor.« Zato je dal tistemu kraju ime Mahanájim. ⁴ Potem je Jakob poslal pred seboj sle k Ezavu v deželo Seír, v edómsko pokrajino. ⁵ Zapovedal jim je in rekel: »Tako recite mojemu gospodu Ezavu: Tako govori tvoj služabnik Jakob: Živel sem pri Labánu kot tujec in ostal do zdaj. ⁶ Pridobil sem si govedo, osle in drobnico ter hlapce in dekle. To bi rad sporočil svojemu gospodu, da bi našel naklonjenost v tvojih očeh.« ⁷ Sli so se vrnili k Jakobu in rekli: »Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu. Sam ti prihaja naproti in z njim štiristo mož.« ⁸ Jakob se je silno zbal in bilo ga je strah. Razdelil je ljudi, ki so bili pri njem, pa tudi drobnico, govedo in kamele, v dva tabora. ⁹ Rekel si je: »Če pride Ezav do enega tabora in ga pobije, se bo drugi tabor še lahko rešil.« ¹⁰ In Jakob je rekel: »Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, Gospod, ki si mi rekel: ›Vrni se v svojo deželo in k svoji rodbini in dober bom s teboj,‹ ¹¹ nisem vreden vseh dobrot in vse zvestobe, ki si jih izkazal svojemu služabniku. Le s palico sem namreč prekoračil ta Jordan, zdaj pa sem narastel v dva tabora. ¹² Reši me, prosim, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke! Kajti bojim se ga, da pride in me pobije, mater z otroki. ¹³ Ti si vendar rekel: ›Prav zares bom dober s teboj in storil bom, da bo tvojih potomcev kakor peska ob morju, toliko jih bo, da jih ne bo mogoče prešteti.‹« ¹⁴ In tisto noč je prebil tam.Potem je izločil izmed živali, ki jih je imel pri roki, darilo za brata Ezava: ¹⁵ dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov, ¹⁶ trideset doječih kamel z mladiči, štirideset krav in deset juncev, dvajset oslic in deset osličkov. ¹⁷ Vsako čredo posebej je izročil enemu od hlapcev. Potem je rekel hlapcem: »Pojdite pred menoj in pustite presledek med čredo in čredo!« ¹⁸ Prvemu je zapovedal in rekel: »Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša: ›Čigav si in kam greš in čigavo je tole pred teboj?‹ ¹⁹ mu reci: ›Last tvojega služabnika Jakoba je, darilo, ki ga pošilja mojemu gospodu Ezavu. Pa tudi sam prihaja za nami.‹« ²⁰ Tudi drugemu, tretjemu in vsem, ki so hodili za čredami, je zapovedal in rekel: »S temi besedami govorite Ezavu, ko boste naleteli nanj! ²¹ Recite tudi: ›glej, tvoj služabnik Jakob prihaja za nami.‹« Mislil si je: »Pomirim ga z darilom, ki gre pred menoj, potem pa stopim predenj; mogoče me potem prijazno sprejme.« ²² Darilo je šlo torej pred njim, on sam pa je tisto noč prebil v taboru. ²³ Toda vstal je tisto noč, vzel svoji ženi, dekli in enajst sinov ter šel po brodu prek Jabóka. ²⁴ Vzel jih je in jih spravil čez reko. Čez je spravil tudi svoje premoženje. ²⁵ Ko je Jakob ostal sam, se je neki mož bojeval z njim, dokler se ni vzdignila jutranja zarja. ²⁶ Videl je, da ga ne bo zmogel, zato ga je udaril v kolk, tako da se je Jakobov kolčni sklep izpahnil, ko se je bojeval z njim. ²⁷ Potem je rekel: »Spusti me, kajti zarja že vstaja!« Rekel je: »Ne bom te spustil, dokler me ne blagosloviš.« ²⁸ Rekel mu je: »Kako ti je ime?« Pa je rekel: »Jakob.« ²⁹ In je rekel: »Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael, kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.« ³⁰ Jakob je vprašal: »Povej, prosim, kako ti je ime?« Pa je rekel: »Čemu sprašuješ po mojem imenu?« Potem ga je tam blagoslovil. ³¹ Jakob je tisti kraj imenoval Penuél: »Kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in kljub temu ostal živ.« ³² In sonce je vzhajalo nad njim, ko je šel mimo Penuéla in pri tem šepal zaradi kolka. ³³ Zato Izraelovi sinovi vse do danes ne jedo stegenske mišice, ki je na kolčnem sklepu. Kajti udaril je Jakoba v kolk, v stegensko mišico.

Poglavje 33

¹ Jakob je vzdignil oči in zagledal Ezava, ki je prihajal, in z njim štiristo mož. Razdelil je otroke med Leo, Rahelo in dekli. ² Spredaj je postavil dekli in njune otroke, za njimi Leo in njene otroke, nazadnje pa Rahelo in Jožefa. ³ Sam je šel pred njimi in se sedemkrat priklonil do tal, dokler se ni približal svojemu bratu. ⁴ Ezav mu je pritekel naproti, ga objel, mu padel okoli vratu, ga poljubil in zajokala sta. ⁵ Povzdignil je oči in opazil ženske in otroke in rekel: »Kdo so tile pri tebi?« Rekel je: »Otroci, ki jih je Bog naklonil tvojemu služabniku.« ⁶ Pristopili sta dekli s svojimi otroki in priklonili so se. ⁷ Nato je pristopila Lea s svojimi otroki in priklonili so se. Za njimi sta pristopila Jožef in Rahela in se priklonila. ⁸ Ezav je rekel: »Kaj hočeš z vso to vojsko, ki sem jo srečal?« Rekel je: »Hotel sem najti naklonjenost v očeh svojega gospoda.« ⁹ Ezav pa je rekel: »Zadosti imam, brat moj, naj bo tvoje, kar imaš!« ¹⁰ A Jakob je rekel: »Nikar, prosim! Če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, potem vzemi darilo iz moje roke. Gledal sem namreč tvoj obraz kakor človek gleda Božje obličje, tako prijazno si me sprejel. ¹¹ Vzemi, prosim, moj dar, ki so ti ga pripeljali! Kajti Bog me je obdaril in vsega imam zadosti!« Tako dolgo ga je silil, da je sprejel. ¹² Potem je Ezav rekel: »Odpraviva se in pojdiva naprej! Potoval bom ob tebi.« ¹³ Pa mu je rekel: »Moj gospod ve, da so otroci nežni in da imam na skrbi doječe živali pri drobnici in pri govedu; če jih preveč ženemo le en dan, bo poginila vsa drobnica. ¹⁴ Naj gre, prosim, moj gospod pred svojim služabnikom, jaz pa bom šel počasi, kakor bo hodila živina, ki je pred menoj, in kakor bodo hodili otroci, dokler ne pridem k svojemu gospodu v Seír.« ¹⁵ Ezav je rekel: »Potem pa mi dovôli, da pustim pri tebi nekaj svojih ljudi!« Jakob je rekel: »Le čemu? Samó da sem našel naklonjenost v očeh svojega gospoda.« ¹⁶ In Ezav se je tisti dan vrnil po svoji poti v Seír. ¹⁷ Jakob pa se je odpravil v Sukót in si postavil hišo, za svojo živino pa je naredil kolibe; zato se kraj imenuje Sukót. ¹⁸ Jakob je iz Mezopotamije zdrav prišel do mesta Sihema v kánaanski deželi in se ušotoril pred mestom. ¹⁹ Od sinov Hamórja, Sihemovega očeta, je za sto cekinov kupil kos polja in si tam razpel šotor. ²⁰ Tam je postavil tudi oltar in ga imenoval El, Izraelov Bog.

Poglavje 25

² Moj Bog, vate zaupam, naj ne bom osramočen,
naj ne ukajo nad menoj moji sovražniki. ³ Tudi vsi tisti, ki zaupajo vate, ne bodo osramočeni,
osramočeni bodo, kateri so se za nič izneverili. ⁴ Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati,
svojih steza me úči. ⁵ Vodi me v svoji resnici in me úči,
saj si ti Bog moje rešitve;
vate upam ves dan. ⁶ Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja,
svojih dobrot, saj so od vekomaj. ⁷ Grehov moje mladosti in mojih hudodelstev se ne spominjaj,
ti se me spominjaj po svoji zvestobi,
zaradi svoje dobrote, o Gospod. ⁸ Dober in iskren je Gospod,
zato poučuje grešnike na poti. ⁹ Ponižne vodi v pravici,
ponižne uči svojo pot. ¹⁰ Vse Gospodove steze so dobrota in zvestoba
za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja. ¹¹ Gospod, zaradi svojega imena
odpusti mojo krivdo, ker je velika. ¹² Kdo je mož, ki se boji Gospoda?
Njega poučuje o poti, ki naj jo izbere. ¹³ Njegova duša vztraja v dobrem,
njegov zarod bo podedoval deželo. ¹⁴ Gospodovo zaupanje je za tiste, ki se ga bojijo,
njegova zaveza, da jim jo da spoznati. ¹⁵ Moje oči so vedno uprte v Gospoda,
zakaj on potegne moje noge iz mreže. ¹⁶ Obrni se k meni in mi izkaži milost,
ker sem osamljen in nesrečen. ¹⁷ Stiske mojega srca olajšaj,
iz mojih tesnob me odpelji. ¹⁸ Glej mojo nesrečo in muko,
odpusti vse moje grehe. ¹⁹ Glej moje sovražnike, kako jih je veliko,
z divjim sovraštvom me sovražijo. ²⁰ Varuj mojo dušo in me reši,
naj ne bom osramočen, ker se zatekam k tebi. ²¹ Popolnost in iskrenost naj me varujeta,
saj upam vate. ²² Reši Izraela, o Bog,
iz vseh njegovih stisk.