Sveto pismo v enem letu

Poglavje 19

²⁸ Ko je to povedal, se je napotil proti Jeruzalemu; hodil je spredaj. ²⁹ Ko je prišel v bližino Bétfage in Betanije h gori, ki se imenuje Oljska, je poslal dva izmed učencev ³⁰ in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Odvežita ga in odpeljita! ³¹ Če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, recita takole: ›Gospod ga potrebuje.‹« ³² Učenca, ki sta bila poslana, sta odšla in našla, kakor jima je povedal. ³³ Ko sta odvezovala oslička, so jima njegovi gospodarji rekli: »Zakaj odvezujeta oslička?« ³⁴ Rekla sta: »Gospod ga potrebuje.« ³⁵ In odvedla sta ga k Jezusu, vrgla na oslička svoja plašča in nanj posadila Jezusa. ³⁶ Ko je šel naprej, so razgrinjali svoje plašče na pot. ³⁷ Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. ³⁸ Govorili so:
»Blagoslovljen kralj,
ki prihaja v Gospodovem imenu!
V nebesih mir
in slava na višavah!« ³⁹ Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« ⁴⁰ In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« ⁴¹ Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. ⁴² Rekel je: »O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem. ⁴³ Prišli bodo nadte dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in stiskali z vseh strani. ⁴⁴ V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu v tebi, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.« ⁴⁵ Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. ⁴⁶ Rekel je: »Pisano je:
Moja hiša naj bo hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.« ⁴⁷ Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki, pismouki in prvaki ljudstva pa so iskali priložnost, da bi ga umorili, ⁴⁸ vendar niso našli načina, da bi mu kaj storili, kajti vse ljudstvo se ga je oklepalo, ko ga je poslušalo.

Poglavje 34

¹ Dina, hči, ki jo je Lea rodila Jakobu, je šla gledat hčere dežele. ² Videl pa jo je Sihem, sin Hivéjca Hamórja, kneza dežele; zgrabil jo je, legel k njej in ji storil silo. ³ Njegova duša se je navezala na Dino, Jakobovo hčer; vzljubil je dekle in ljubeznivo z njo govoril. ⁴ Sihem je rekel očetu Hamórju: »Vzemi mi to deklico za ženo!« ⁵ Jakob pa je slišal, da je onečastil njegovo hčer Dino; ker pa so bili njegovi sinovi pri živini na polju, je molčal, dokler se niso vrnili. ⁶ Sihemov oče Hamór se je odpravil k Jakobu, da bi se z njim pogovoril. ⁷ Ko so Jakobovi sinovi prišli s polja, so slišali, kaj se je zgodilo. Bili so ogorčeni in so se silno raztogotili; kajti Sihem je zagrešil hudodelstvo v Izraelu, ker je bil pri Jakobovi hčeri. Česa takega ne bi smel storiti. ⁸ Hamór jim je spregovoril in rekel: »Duša mojega sina Sihema hrepeni po vaši hčeri; dajte mu jo, prosim, za ženo! ⁹ Stopite v svaštvo z nami; svoje hčere dajajte nam in si jemljite naše hčere! ¹⁰ Prebivajte pri nas in dežela vam bodi na voljo; bivajte v njej, selite se po njej in pridobite si v njej posest.« ¹¹ Sihem pa je rekel njenemu očetu in njenim bratom: »Naj najdem naklonjenost v vaših očeh! Kar koli terjate od mene, bom dal. ¹² Četudi mi naložite veliko odkupnino za nevesto in darila, bom dal, kolikor mi boste rekli. Le dajte mi dekle za ženo!« ¹³ Jakobovi sinovi so odgovorili Sihemu in njegovemu očetu Hamórju. Govorili pa so zvijačno, ker je onečastil njihovo sestro Dino. ¹⁴ Rekli so jima: »Ne moremo storiti tega, da bi dali sestro možu, ki ni obrezan; kajti to velja pri nas za sramoto. ¹⁵ Privolimo pa vam pod pogojem, da postanete kakor mi s tem, da se da med vami obrezati vsak moški. ¹⁶ Potem vam bomo dajali svoje hčere in si jemali vaše hčere in prebivali bomo pri vas ter postali eno ljudstvo. ¹⁷ Če pa nas nočete poslušati, da bi se dali obrezati, vzamemo svojo hčer in odidemo.« ¹⁸ Njihove besede so ugajale Hamórju in njegovemu sinu Sihemu. ¹⁹ Mladenič je bil pripravljen stvar opraviti brez omahovanja, saj je bil zaljubljen v Jakobovo hčer. Bil pa je najuglednejši v vsej očetovi hiši. ²⁰ Hamór in njegov sin Sihem sta šla k mestnim vratom in spregovorila možem svojega mesta ter rekla: ²¹ »Ti možje so miroljubni z nami; naj živijo v deželi in se selijo po njej. V deželi je zanje na vse strani zadosti prostora. Jemljimo si njihove hčere za žene in dajajmo jim svoje hčere! ²² Toda možje so pripravljeni privoliti, da se naselijo med nami in da postanemo eno ljudstvo le s pogojem, da se med nami vsak moški da obrezati, kakor so obrezani oni. ²³ Njihove črede, premoženje in vsa živina, ali ne bo vse to naše? Le privolimo, da ostanejo pri nas!« ²⁴ Vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta, so poslušali Hamórja in njegovega sina Sihema; vsi moški so se dali obrezati, vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta. ²⁵ Tretji dan pa, ko jih je bolelo, sta dva Jakobova sinova, Simeon in Levi, Dinina brata, vzela vsak svoj meč in napadla brezskrbno mesto ter pobila vse moške. ²⁶ Tudi Hamórja in njegovega sina Sihema sta umorila z mečem. Nato sta vzela Dino iz Sihemove hiše in odšla. ²⁷ Jakobovi sinovi so planili na pobite in oropali mesto, ker so onečastili njihovo sestro. ²⁸ Vzeli so njihovo drobnico, govedo, osle, vse, kar je bilo v mestu in na polju. ²⁹ Tudi vse njihovo imetje, vse otroke in žene so odpeljali kot plen in izropali, kar je bilo v hišah. ³⁰ Tedaj je Jakob rekel Simeonu in Leviju: »Spravila sta me v nesrečo, ker sta me osovražila pri prebivalcih dežele, pri Kánaancih in Perizéjcih. Le malo ljudi imam. Če se zberejo proti meni, me bodo premagali ter pokončali mene in mojo hišo.« ³¹ Rekla sta: »Ali je smel ravnati z našo sestro kakor z vlačugo?«

Poglavje 26

² Preizkusi me, Gospod, in me skušaj,
prečisti mi obisti in srce, ³ zakaj tvoja dobrota je pred mojimi očmi,
hodil sem v tvoji zvestobi. ⁴ Ne posedam s puhlimi ljudmi,
pri hinavcih nočem vstopati. ⁵ Sovražim zbor hudobnežev,
s krivičniki nočem posedati. ⁶ V nedolžnosti si umivam roke,
da smem hoditi okrog tvojega oltarja, o Gospod, ⁷ da lahko glasno izrekam zahvalo,
da pripovedujem o vseh tvojih čudovitih delih. ⁸ Gospod, ljubim prebivališče tvoje hiše,
kraj, kjer prebiva tvoja slava. ⁹ Ne poberi z grešniki moje duše,
s krvoločneži mojega življenja, ¹⁰ razuzdanost je v njihovih rokah
in njihova desnica je polna podkupnine. ¹¹ Jaz pa bom hodil v svoji popolnosti,
reši me in mi izkaži milost. ¹² Moja noga stoji na ravnem,
v zborih bom slavil Gospoda.