Sveto pismo v enem letu

Poglavje 18

¹ Ko je Jezus to povedal, je s svojimi učenci odšel čez Cedronsko dolino, kjer je bil vrt, v katerega je šel, sam in njegovi učenci. ² Tudi Juda, ki ga je izdal, je vedel za ta kraj, kajti Jezus se je tam večkrat sešel s svojimi učenci. ³ Juda je torej vzel četo in služabnike od vélikih duhovnikov in farizejev ter jih privedel tja z baklami, svetilkami in orožjem. ⁴ Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« ⁵ Odgovorili so mu: »Jezusa Nazarečana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Z njimi je stal tudi njegov izdajalec Juda. ⁶ Ko jim je rekel: »Jaz sem,« so stopili nazaj in padli na tla. ⁷ Spet jih je vprašal: »Koga iščete?« Rekli so: »Jezusa Nazarečana.« ⁸ Jezus je odgovoril: »Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite te, naj odidejo,« ⁹ da bi se izpolnila beseda, ki jo je bil povedal: »Nikogar izmed teh, ki si mi jih dal, nisem izgubil.« ¹⁰ Simon Peter pa je imel meč. Izvlekel ga je in udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho; služabniku pa je bilo ime Malh. ¹¹ Tedaj je Jezus rekel Petru: »Spravi meč v nožnico! Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?« ¹² Tedaj so vojaki iz čete, poveljnik in judovski stražarji zgrabili Jezusa in ga zvezali. ¹³ Peljali so ga najprej k Hanu; bil je namreč tast Kajfu, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, ¹⁴ Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom svetoval: »Bolje je, da en človek umre za ljudstvo.« ¹⁵ Simon Peter in neki drug učenec sta šla za Jezusom. Tisti učenec se je poznal z vélikim duhovnikom in je šel z Jezusom na dvorišče vélikega duhovnika, ¹⁶ Peter pa je ostal zunaj pri vratih. Oni drugi učenec, ki se je poznal z vélikim duhovnikom, je šel ven, se pogovoril z vratarico in peljal Petra noter. ¹⁷ Tedaj je dekla, ki je bila vratarica, rekla Petru: »Kaj nisi tudi ti izmed učencev tega človeka?« On je dejal: »Nisem.« ¹⁸ Služabniki in stražarji so stali tam; pripravili so žerjavico, ker je bil mraz, in se greli. Tudi Peter je stal med njimi in se grel.

Poglavje 26

¹ Vse Judovo ljudstvo je vzelo Uzíja, ki je imel šestnajst let, in postavili so ga za kralja namesto njegovega očeta Amacjája. ² Sezidal je Elát in ga spet pripojil Judu, potem ko je kralj legel k svojim očetom. ³ Šestnajst let je imel Uzíja, ko je postal kralj, in dvainpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jehólja; bila je iz Jeruzalema. ⁴ Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Amacjá. ⁵ Iskal je Boga, dokler je živel Zeharjá, ki ga je poučeval v strahu Božjem; in dokler je iskal Gospoda, mu je Bog naklanjal srečo. ⁶ Šel je in se vojskoval s Filistejci, podrl obzidje v Gatu, obzidje v Jabnéju in obzidje v Ašdódu ter sezidal mesta pri Ašdódu in drugod med Filistejci. ⁷ Bog mu je pomagal proti Filistejcem in proti Arabcem, ki so prebivali v Gur Báalu, in proti Meunéjcem. ⁸ Tudi Amónci so plačevali davek Uzíju. Njegovo ime je zaslovelo do vhoda v Egipt, kajti postal je zelo mogočen. ⁹ V Jeruzalemu je Uzíja sezidal stolpe na Vogalnih vratih, na Dolinskih vratih in na Vogalu ter jih utrdil. ¹⁰ Tudi v puščavi je sezidal stolpe in skopal veliko vodnjakov. Imel je namreč veliko živine v Šéfeli in na planjavi, poljedelce in vinogradnike na gričevnatem svetu in na rodovitnih krajih; kajti ljubil je zemljo. ¹¹ Uzíja je imel tudi vojsko opremljenih bojevnikov, ki so hodili v boj v četah, preštetih pri njihovem naboru, ki sta ga opravila pisar Jeiél in uradnik Maasejá pod vodstvom Hananjája, enega izmed kraljevih poveljnikov. ¹² Skupno število družinskih poglavarjev teh hrabrih junakov je bilo dva tisoč šeststo. ¹³ Pod njihovim poveljem je vojska štela tristo sedem tisoč petsto mož, ki so se bojevali s silno močjo, da bi pomagali kralju proti sovražniku. ¹⁴ Uzíja je zanje, za vso vojsko, oskrbel ščite, sulice, čelade, loke in kamenje za prače. ¹⁵ V Jeruzalemu je namestil bojne stroje, ki so jih izumili strokovnjaki, na stolpih in na vogalih, da bi streljali s puščicami in z velikimi kamni. Njegovo ime je zaslovelo daleč, ker je dobival čudežno pomoč, dokler ni postal mogočen. ¹⁶ Ko pa je postal mogočen, se je njegovo srce prevzelo, da je ravnal pogubno. Izneveril se je Gospodu, svojemu Bogu, in je šel v Gospodov tempelj, da bi na kadilnem oltarju opravil kadilno daritev. ¹⁷ Prišel pa je za njim duhovnik Azarjá in z njim osemdeset Gospodovih duhovnikov, vrlih mož. ¹⁸ Ti so se kralju Uzíju postavili po robu in rekli: »Nimaš pravice, Uzíja, da bi zažigal kadilo Gospodu, imajo jo samo duhovniki, Aronovi sinovi, ki so posvečeni za to, da opravljajo kadilno daritev. Pojdi iz svetišča, kajti izneveril si se; to ti ne bo v slavo pri Gospodu Bogu.« ¹⁹ Uzíja se je razsrdil; ko pa je držal v roki kadilnico, da bi kadil, in bil poln jeze na duhovnike, so se mu vpričo duhovnikov v Gospodovi hiši poleg kadilnega oltarja pokazale gobe na čelu. ²⁰ Obrnil se je k njemu duhovnik Azarjá in vsi drugi duhovniki, in glej, po čelu je bil gobav. Hitro so ga izgnali od tam, a tudi sam je hitel ven, ker ga je Gospod udaril. ²¹ Kralj Uzíja je bil gobav do dneva svoje smrti. Kot gobavec je moral bivati v posebni hiši, ker je bil izključen iz Gospodove hiše. Njegov sin Jotám je upravljal kraljevo hišo in vladal ljudstvu v deželi. ²² Druga Uzíjeva dela, od prvih do zadnjih, je popisal Amócov sin prerok Izaija. ²³ In Uzíja je legel k svojim očetom; pokopali so ga pri njegovih očetih na polju pri grobišču kraljev, ker so rekli: »Gobav je.« Namesto njega je postal kralj njegov sin Jotám.

Poglavje 83

² O Bog, ne bodi tiho,
ne molči in ne miruj, o Bog! ³ Zakaj glej, tvoji nasprotniki hrumijo,
tvoji sovražniki vzdigujejo glave. ⁴ Zoper tvoje ljudstvo kujejo naklep,
posvetujejo se zoper tvoje varovance. ⁵ Pravijo: »Pridite, iztrebimo jih iz naroda,
da se Izraelovo ime ne bo več spominjalo!« ⁶ Zares, enodušno se skupaj posvetujejo,
zoper tebe sklepajo zavezo: ⁷ šotori Edóma in Izmaelci,
Moáb in Hagárovci, ⁸ Gebál, Amón in Amálek,
Filisteja s prebivalci Tira, ⁹ tudi Asúr se jim je pridružil,
bili so laket Lotovim sinovom. Sela. ¹⁰ Stori jim kakor Midjánu,
kakor Siseráju, kakor Jabínu ob potoku Kišónu. ¹¹ Bili so pokončani pri En Doru,
postali so gnoj za zemljo. ¹² Stori jim, njihovim knezom, kakor Orébu in Zeébu,
kakor Zebahu in Calmunáju, vsem njihovim voditeljem, ¹³ ki so rekli: »Osvojiti si hočemo
pašnike Božje.« ¹⁴ Moj Bog, naredi jih kakor vrtinec,
kakor slamo pred vetrom. ¹⁵ Kakor ogenj, ki vžiga gozd,
kakor plamen, ki ožarja gore, ¹⁶ tako jih preganjaj s svojim viharjem,
s svojo nevihto jih zmedi. ¹⁷ Napolni njihove obraze s sramoto,
da bodo iskali tvoje ime, o Gospod! ¹⁸ Naj bodo osramočeni in zmedeni do vekov,
naj se sramujejo in naj izginejo. ¹⁹ In spoznali bodo, da si ti, tvoje ime je Gospod,
edini Najvišji nad vso zemljo.