Sveto pismo v enem letu

Poglavje 18

¹⁹ Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa o njegovih učencih in njegovem nauku. ²⁰ Jezus mu je odgovoril: »Javno sem govoril svetu. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem nič povedal. ²¹ Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim povedal, saj vedo, kaj sem rekel.« ²² Ko je Jezus to rekel, ga je eden izmed služabnikov, ki je stal zraven, udaril po licu in dejal: »Tako odgovarjaš vélikemu duhovniku?« ²³ Jezus mu je odgovoril: »Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?« ²⁴ Nato ga je Hana zvezanega poslal k vélikemu duhovniku Kajfu. ²⁵ Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu: »Mar nisi tudi ti izmed njegovih učencev?« Tajil je in rekel: »Nisem.« ²⁶ Eden izmed služabnikov vélikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal uho, je dejal: »Ali te nisem videl z njim na vrtu?« ²⁷ Peter je spet zanikal; in takoj je petelin zapel. ²⁸ Od Kajfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti pashalno jagnje. ²⁹ Pilat je prišel ven k njim in rekel: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« ³⁰ Odgovorili so in mu rekli: »Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne izročili.« ³¹ Tedaj jim je Pilat dejal: »Vzemite ga in ga sodite po svoji postavi.« Judje so mu rekli: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« ³² S tem se je izpolnila Jezusova beseda, s katero je označil, kakšne smrti bo umrl. ³³ Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« ³⁴ Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« ³⁵ Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« ³⁶ Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« ³⁷ Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« ³⁸ Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?«Ko je to dejal, je šel spet ven k Judom in jim rekel: »Jaz ne najdem na njem nobene krivde.

Poglavje 27

¹ Jotám je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jerúša; bila je Cadókova hči. ² Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Uzíja, razen da ni stopil v Gospodov tempelj. Ljudstvo pa je še vedno ravnalo pogubno. ³ On je sezidal Gornja vrata pri Gospodovi hiši; pa tudi pri obzidju na Ofelu je veliko zidal. ⁴ Nadalje je sezidal mesta v Judovem pogorju ter gradove in stolpe v gozdnatih krajih. ⁵ Vojskoval se je s kraljem Amóncev in ga premagal. Tisto leto so mu Amónci dali sto talentov srebra, deset tisoč kadi pšenice in deset tisoč kadi ječmena. To so mu dali Amónci tudi drugo in tretje leto. ⁶ Tako je Jotám postal mogočen, ker je uravnaval svoja pota pred Gospodom, svojim Bogom. ⁷ Druga Jotámova dela, vse njegove vojske in njegovi posegi, glej, so zapisani v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. ⁸ Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. ⁹ Jotám je legel k svojim očetom in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Aház.

Poglavje 28

¹ Aház je imel dvajset let, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Ni delal, kar je prav v Gospodovih očeh, kakor njegov oče David, ² temveč je hodil po poteh Izraelovih kraljev. Tudi je delal ulite podobe za Báale. ³ Vrh tega je opravljal kadilno daritev v Ge Ben Hinómu in žrtvoval svoje sinove v ognju po gnusni navadi narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov. ⁴ Opravljal je tudi klavne in kadilne daritve na višinah, na gričih in pod vsakim zelenim drevesom. ⁵ Zato ga je Gospod, njegov Bog, dal v roke arámskemu kralju. Premagali so ga, mu odpeljali veliko ujetnikov in jih pripeljali v Damask. Tudi je prišel v roke Izraelovemu kralju, ta mu je prizadel hud poraz. ⁶ Remaljájev sin Pekah je namreč pobil v Judu v enem dnevu sto dvajset tisoč hrabrih bojevnikov, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. ⁷ Vrh tega je Zihrí, Efrájimov junak, ubil kraljevega sina Maasejája, upravnika dvora Azrikáma in Elkanája, drugega za kraljem. ⁸ Izraelovi sinovi so od svojih bratov odpeljali dvesto tisoč ujetih žena, sinov in hčera; od njih so pobrali tudi veliko plena in ga prinesli v Samarijo. ⁹ Tam pa je bil Gospodov prerok z imenom Odéd. Šel je naproti vojski, ki je prihajala v Samarijo, in jim rekel: »Glejte, ker se je Gospod, Bog vaših očetov, razsrdil nad Judovci, vam jih je dal v roke. Vi pa ste jih pobijali z besnostjo, ki sega do neba. ¹⁰ In zdaj si hočete Judovce in Jeruzalemce podjarmiti za hlapce in dekle. Ali niste torej tudi sami krivi pred Gospodom, vašim Bogom? ¹¹ Poslušajte me zdaj in vrnite ujetnike, ki ste jih odpeljali svojim bratom, sicer pride nad vas Gospodova srdita jeza.« ¹² Proti tistim, ki so prišli iz vojske, so vstali nekateri izmed poglavarjev Efrájimovih sinov, Johanánov sin Azarjá, Mešilemótov sin Berehjá, Šalúmov sin Hizkijá in Hadlájev sin Amasá, ¹³ a rekli so jim: »Ne vodite ujetnikov sem, saj bi nam s tem nakopali krivdo pred Gospodom. Vi hočete še množiti naše grehe in našo krivdo, a že tako je naša krivda velika in srdita je Gospodova jeza nad Izraelom.« ¹⁴ Tedaj je četa pustila ujetnike in plen pred knezi in vsem zborom. ¹⁵ Vzdignili so se poimensko določeni možje in se zavzeli za ujetnike. Golim med njimi so dali oblačila iz plena, jih oblekli in obuli, jim dali jesti in piti, ter jih pomazilili. Vse, ki so opešali, so posadili na osle in jih odpeljali v Jeriho, mesto palm, v bližino njihovih rojakov. Potem so se vrnili v Samarijo. ¹⁶ Tisti čas je kralj Aház poslal odposlance k asirskim kraljem, da bi mu pomagali. ¹⁷ Edómci so namreč spet prišli, porazili Judovce in odpeljali ujetnike. ¹⁸ Tudi Filistejci so vdrli v mesta v Šéfeli in v Judovi južni pokrajini, zavzeli Bet Šemeš, Ajalón, Gederót, Sohó in njegova naselja, Timno in njena naselja, Gimzó in njegova naselja in se tam naselili. ¹⁹ Gospod je namreč ponižal Juda zaradi Izraelovega kralja Aháza, ker je uvajal v Judu razuzdanost in se popolnoma izneveril Gospodu. ²⁰ Asirski kralj Tiglát Piléser je res prišel nadenj in ga stiskal, namesto da bi ga podprl. ²¹ Čeprav je Aház oropal Gospodovo hišo, kraljevo hišo in hiše knezov in to dal asirskemu kralju, mu to ni nič pomagalo. ²² V času, ko so ga stiskali, se je še bolj izneveril Gospodu, ta kralj Aház. ²³ Daroval je namreč damaščanskim bogovom, ki so ga porazili, in si rekel: »Bogovi arámskih kraljev so le-tem pomagali, njim bom daroval, da bodo pomagali še meni.« A ti so bili v padec njemu in vsemu Izraelu. ²⁴ Aház je zbral opremo Božje hiše in jo razbil; zaprl je vrata Gospodove hiše in si naredil oltarje na vseh vogalih v Jeruzalemu. ²⁵ V vsakem Judovem mestu je napravil višine, da bi zažigali kadilo tujim bogovom. Tako si je nakopaval srd Gospoda, Boga svojih očetov. ²⁶ Druga njegova dela in vse njegove poti, od prvih do zadnjih, glej, so zapisani v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. ²⁷ Ko je Aház legel k svojim očetom, so ga pokopali v mestu, v Jeruzalemu; niso ga namreč položili v grobove Izraelovih kraljev. Namesto njega je postal kralj njegov sin Ezekíja.

Poglavje 84

² Kako ljuba so tvoja prebivališča,
Gospod nad vojskami! ³ Moja duša hrepeni, celo medli
po Gospodovih dvorih,
moje srce in moje meso vriskata
k živemu Bogu. ⁴ Celo ptica si najde dom,
lastovka gnezdo zase,
kamor položi svoje mladiče,
pri tvojih oltarjih, Gospod nad vojskami,
moj Kralj in moj Bog. ⁵ Blagor njim, ki stanujejo v tvoji hiši:
še te bodo smeli hvaliti. Sela. ⁶ Blagor človeku, čigar moč je v tebi,
v njegovem srcu so ceste. ⁷ Ko hodijo po dolini joka,
jo spreminjajo v kraj s studencem,
tudi zgodnji dež jo pokriva z blagoslovi. ⁸ Hodijo od hrabrosti do hrabrosti,
Bog bogov se pokaže na Sionu. ⁹ Gospod, Bog nad vojskami, usliši mojo molitev,
poslušaj, o Bog Jakobov! Sela. ¹⁰ Naš ščit, glej, o Bog,
ozri se na obraz svojega maziljenca! ¹¹ Da, en dan v tvojih dvorih je boljši kakor tisoč drugih;
raje ostanem na pragu hiše svojega Boga,
kakor da bi stanoval v šotorih krivičnosti. ¹² Zares, sonce in ščit je Gospod Bog,
milost in slavo daje Gospod,
ne odreka dobrine
tistim, ki hodijo v popolnosti. ¹³ Gospod nad vojskami,
blagor človeku, ki zaupa vate.