Poglavje 21
1
Józafat je legel k svojim očetom in bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jorám.
2
Ta je imel brate, Józafatove sinove: Azarjája, Jehiéla, Zeharjája, Azarjája, Mihaela in Šefatjája; vsi ti so bili sinovi Judovega kralja Józafata.
3
Oče jim je dal veliko daril v srebru, zlatu in dragocenih predmetih obenem z utrjenimi mesti v Judu; kraljestvo pa je dal Jorámu, ker je bil prvorojenec.
4
Ko je Jorám prevzel kraljevo oblast za svojim očetom in se utrdil, je z mečem pomoril vse svoje brate, pa še nekaj Izraelovih knezov.
5
Dvaintrideset let je imel Jorám, ko je postal kralj, in osem let je kraljeval v Jeruzalemu.
6
Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša; imel je namreč Ahábovo hčer za ženo. Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh.
7
Vendar Gospod ni hotel uničiti Davidove hiše zaradi zaveze, ki jo je bil sklenil z Davidom, in ker je obljubil, da bo njemu in njegovim sinovom dal svetilko za vse dni.
8
V njegovih dneh so se Edómci uprli Judovi oblasti in si postavili kralja.
9
Jorám je tedaj s svojimi poveljniki in z vsemi bojnimi vozmi krenil tja čez. Vstal je ponoči in potolkel Edómce, ki so obkolili njega in poveljnike bojnih voz.
10
Edómci pa se upirajo Judovi oblasti do tega dne. Tedaj se je, v istem času, tudi Libna uprla njegovi oblasti, ker je zapustil Gospoda, Boga svojih očetov.
11
Postavil je tudi višine po Judovem hribovju, zavêdel je jeruzalemske prebivalce v malikovanje in tako zapeljal Juda.
12
Tedaj mu je prišlo od preroka Elija pismo, ki se je glasilo: »Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Ker nisi hodil po poteh svojega očeta Józafata in po poteh Judovega kralja Asája,
13
marveč si hodil po poteh Izraelovih kraljev in zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce v malikovanje, kakor je Ahábova hiša zapeljala Izraela v malikovanje, in ker si pomoril celo svoje brate, rodbino svojega očeta, ki so bili boljši od tebe:
14
glej, zato bo Gospod hudo udaril tvoje ljudstvo, tvoje sinove in žene in vse tvoje imetje,
15
sam pa boš hudo zbolel, obolel boš na črevesju, dokler ti ne bo naposled črevo zaradi bolezni izlezlo.«
16
Gospod je podžgal proti Jorámu Filistejce in Arabce, ki prebivajo blizu Etiopcev.
17
Napadli so Judovo deželo, vdrli vanjo in zajeli vse imetje, ki so ga našli v kraljevi hiši, tudi njegove sinove in žene; noben sin mu ni ostal razen Joaháza, njegovega najmlajšega sina.
18
Po vsem tem ga je Gospod udaril z neozdravljivo boleznijo v črevesju.
19
Minevali so dnevi, in ko sta se iztekli dve leti, mu je črevo zaradi bolezni izlezlo in je umrl v hudih mukah. Njegovo ljudstvo ni zakurilo kresa njemu v čast, kakor so ga zakurili v slovo njegovim očetom.
20
Dvaintrideset let je imel, ko je postal kralj, in osem let je kraljeval v Jeruzalemu. Odšel je, ne da bi se kdo žalostil. Pokopali so ga v Davidovem mestu, vendar ne v kraljevih grobovih.
Poglavje 22
1
Jeruzalemski prebivalci so namesto njega postavili za kralja njegovega najmlajšega sina Ahazjája; vse starejše je namreč pomorila tolpa, ki je z Arabci vdrla v tabor. Tako je postal kralj Ahazjá, sin Judovega kralja Joráma.
2
Dvaindvajset let je imel Ahazjá, ko je postal kralj, in eno leto je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Atalja; bila je Omrijeva hči.
3
Tudi on je hodil po poteh Ahábove hiše, kajti njegova mati ga je napeljevala h krivičnemu ravnanju.
4
Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, kakor Ahábova hiša. Po očetovi smrti so mu bili namreč oni svetovalci – v njegovo pogubo.
5
Po njihovem nasvetu je tudi šel z Ahábovim sinom Jorámom, Izraelovim kraljem, v boj proti arámskemu kralju Hazaélu v Ramót Gileád, in Arámci so Joráma ranili.
6
Vrnil se je, da bi si v Jezreélu ozdravil rane, ki so mu jih zadali v Rami, ko se je bojeval proti arámskemu kralju Hazaélu. Judov kralj Ahazjá, Jorámov sin, pa je prišel obiskat Ahábovega sina Joráma v Jezreél, ker je bil bolan.
7
Bog pa je sklenil, da bo Ahazjáju v pogubo, ker je šel k Jorámu. Ko je namreč prišel tja, je šel z Jorámom nasproti Nimšíjevemu sinu Jehúju, ki ga je Gospod mazilil, da bi iztrebil Ahábovo hišo.
8
Ko je torej Jehú opravljal sodbo nad Ahábovo hišo, je poiskal Judove kneze in sinove Ahazjájevih bratov, ki so bili v Ahazjájevi službi, in jih pobil.
9
Nato je iskal Ahazjája; ujeli so ga, ko se je skrival v Samariji, ga pripeljali k Jehúju in ga usmrtili. Potem so ga pokopali, kajti dejali so: »Sin Józafata je, ki je z vsem srcem iskal Gospoda!« Ahazjájeva hiša tako ni imela nikogar več, ki bi bil zmožen prevzeti kraljevo oblast.