Sveto pismo v enem letu

Poglavje 9

²⁸ Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. ²⁹ Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. ³⁰ In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. ³¹ Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. ³² Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. ³³ In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori. ³⁴ Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. ³⁵ Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« ³⁶ In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. ³⁷ Ko so šli naslednji dan z gore, mu je prišla naproti velika množica. ³⁸ Neki mož iz množice je zavpil: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edinec! ³⁹ Glej, neki duh ga napada, in nenadoma vpije. Stresa ga, da se peni, in ga le stežka zapusti, tako da ga do kraja stre. ⁴⁰ Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.« ⁴¹ Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sèm!« ⁴² Medtem ko je prihajal, ga je demon vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu. ⁴³ Vsi so strmeli nad Božjo veličino.Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem: ⁴⁴ »Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« ⁴⁵ Oni pa niso razumeli te besede; bila jim je prikrita, da je niso zaznali, vendar so se ga o tej besedi bali vprašati. ⁴⁶ Vanje je prišla misel, kateri izmed njih je največji. ⁴⁷ Jezus pa je poznal misli njihovih src. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe ⁴⁸ in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik.« ⁴⁹ Janez je odgovoril: »Učenik, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« ⁵⁰ Jezus pa mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.« ⁵¹ Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. ⁵² Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; ⁵³ vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. ⁵⁴ Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« ⁵⁵ Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. ⁵⁶ Nato so odpotovali v drugo vas. ⁵⁷ Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« ⁵⁸ Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« ⁵⁹ Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« ⁶⁰ Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« ⁶¹ Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« ⁶² Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«

Poglavje 16

¹ Žena Sarája Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagára. ² Sarája je rekla Abramu: »Glej, Gospod mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogoče bom po njej dobila otroka.« Abram je poslušal Sarájo. ³ Potem ko je preteklo deset let, odkar se je Abram naselil v kánaanski deželi, je Abramova žena Sarája vzela svojo egiptovsko deklo Hagáro in jo dala možu Abramu za ženo. ⁴ Šel je k Hagári in je spočela. Ko pa je videla, da je spočela, je začela zaničevati gospodarico. ⁵ Sarája je rekla Abramu: »Ti si kriv, da me žali. Dala sem ti svojo deklo v naročje, ko pa je videla, da je spočela, me je začela zaničevati. Naj Gospod sodi med menoj in teboj!« ⁶ Abram je rekel Saráji: »Glej, tvoja dekla je v tvoji roki; naredi z njo, kar se ti zdi prav!« Tedaj je začela Sarája z njo tako trdo ravnati, da je Hagára pobegnila od nje. ⁷ Gospodov angel jo je našel pri studencu v puščavi, pri izviru ob poti proti Šuru. ⁸ Rekel je: »Hagára, Sarájina dekla, od kod prihajaš in kam greš?« Rekla je: »Bežim od svoje gospodarice Saráje.« ⁹ Gospodov angel ji je rekel: »Vrni se k svoji gospodarici in se podrêdi njeni roki!« ¹⁰ Potem ji je Gospodov angel rekel: »Silno bom namnožil tvoje potomstvo, da ga ne bo mogoče prešteti.« ¹¹ In Gospodov angel ji je rekel:
»Glej, spočela si in rodila boš sina;
daj mu ime Izmael,
kajti Gospod te je slišal v tvoji stiski. ¹² Ta človek bo pravi divji osel.
Njegova roka bo proti vsem
in roke vseh proti njemu;
nasproti vsem svojim bratom se bo naselil.« ¹³ Imenovala je Gospoda, ki je z njo govoril: »Ti si El Roí«; rekla je namreč: »Ali sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?« ¹⁴ Zato se vodnjak imenuje Beêr Laháj Roí; glej, je med Kadešem in Beredom. ¹⁵ Potem je Hagára Abramu rodila sina. Abram je dal sinu, ki ga je rodila Hagára, ime Izmael. ¹⁶ Ko je Hagára Abramu rodila Izmaela, je bil Abram star šestinosemdeset let.

Poglavje 9

² Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem,
pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih. ³ V tebi se bom veselil in ukal,
opeval bom tvoje ime, Najvišji. ⁴ Ko se moji sovražniki obrnejo nazaj,
se spotaknejo in izginejo izpred tvojega obličja. ⁵ Zakaj ti si branil mojo pravico in sodbo,
si sédel na prestol, pravični sodnik. ⁶ Zapretil si narodom, pogubil krivičnika,
njihovo ime si izbrisal na vekov veke. ⁷ Sovražniki so pokončani, razvaline so za vedno;
izruval si njihova mesta, njih spomin se je izgubil. ⁸ Toda Gospod prestoluje na veke,
za sodbo je utrdil svoj prestol. ⁹ On sam bo sodil svet s pravičnostjo,
razsojal med ljudstvi po pravici. ¹⁰ Tako je Gospod zatiranemu zavetje,
zavetje v času njegove stiske. ¹¹ Kateri poznajo tvoje ime, zaupajo vate,
kajti ti, Gospod, ne zapustiš njih, ki te iščejo. ¹² Igrajte Gospodu, ki ima prestol na Sionu,
oznanjajte med ljudstvi njegova dela, ¹³ kajti on, ki maščuje prelito kri, se jih je spomnil,
ni pozabil vpitja nesrečnih. ¹⁴ Izkaži mi milost, o Gospod,
glej mojo nesrečo zaradi mojih sovražnikov,
ti, ki me vzdiguješ izpred vrat smrti, ¹⁵ da bom pripovedoval o vsej tvoji hvali,
ob vratih hčere sionske,
se radoval v tvojem odrešenju. ¹⁶ Narodi so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili,
v mrežo, ki so jo nastavili, se jim je ujela noga. ¹⁷ Gospod se je dal spoznati, pripravil je sodbo;
v delu lastnih rok se je ujel krivičnik. Higajon, Sela. ¹⁸ Krivičniki se morajo vrniti v podzemlje,
vsi narodi, ki na Boga pozabljajo. ¹⁹ Zakaj ubogi ne bo za vselej pozabljen,
ne upanje nesrečnih za vedno izgubljeno. ²⁰ Vstani, Gospod, ne daj, da prevlada človek,
naj bodo narodi sojeni pred tvojim obličjem. ²¹ Gospod, položi vanje grozo,
naj narodi vedo, da so umrljivi. Sela.