Sveto pismo v enem letu

Poglavje 27

¹ Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in starešine ljudstva zoper Jezusa sklenili, da ga bodo usmrtili. ² Nato so ga zvezali in odpeljali. Izročili so ga upravitelju Pilatu. ³ Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in starešinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov ⁴ in rekel: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!« ⁵ Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj, se umaknil ter šel in se obesil. ⁶ Véliki duhovniki so vzeli srebrnike in dejali: »Ne smemo jih dati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.« ⁷ Posvetovali so se in zanje kupili lončarjevo njivo za pokopališče tujcev, ⁸ zato se tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. ⁹ Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: Vzeli so trideset srebrnikov, ceno ocenjenega, ki so ga ocenili nekateri Izraelovi sinovi. ¹⁰ Zanje so kupili lončarjevo njivo, kakor mi je naročil Gospod. ¹¹ Jezusa so postavili pred upravitelja, in upravitelj ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš.« ¹² Ko so ga véliki duhovniki in starešine obtoževali, ni nič odgovoril. ¹³ Tedaj mu je Pilat rekel: »Ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe?« ¹⁴ Toda ni mu odgovoril niti na eno besedo, tako da se je upravitelj zelo čudil. ¹⁵ Ob prazniku pa je upravitelj po navadi izpustil ljudstvu enega jetnika, ki so ga hoteli. ¹⁶ Takrat so imeli zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Jezus Baraba. ¹⁷ Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: »Katerega hočete, da vam izpustim: Jezusa Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?« ¹⁸ Vedel je namreč, da so ga izdali iz zavisti. ¹⁹ Ko pa je sedèl na sodnem stolu, mu je njegova žena poslala sporočilo: »Nič ne imej s tem pravičnim, kajti danes sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.« ²⁰ Véliki duhovniki in starešine so pregovorili množico, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa dajo umoriti. ²¹ Upravitelj jim je odgovoril: »Katerega od teh dveh hočete, da vam izpustim?« »Baraba,« so rekli. ²² »Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« jim je rekel Pilat. Vsi so dejali: »Križan naj bo!« ²³ Rekel jim je: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj kričali: »Križan naj bo!« ²⁴ Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!« ²⁵ Vse ljudstvo je odvrnilo: »Njegova kri na nas in na naše otroke!« ²⁶ Tedaj jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga je izročil, da bi bil križan. ²⁷ Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. ²⁸ Slekli so ga in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. ²⁹ Iz trnja so spletli krono in mu jo dali na glavo in trst v njegovo desnico. Poklekovali so pred njim, ga zasmehovali in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« ³⁰ In pljuvali so vanj, mu vzeli trst in ga z njim tepli po glavi. ³¹ Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.

Poglavje 5

¹ Mojzes je sklical ves Izrael in jim rekel:Poslušaj, Izrael, zakone in odloke, ki jih danes govorim v vaša ušesa! Učite se jih in pazite, da jih boste izpolnjevali! ² Gospod, naš Bog, je na Horebu sklenil z nami zavezo. ³ Gospod te zaveze ni sklenil z našimi očeti, temveč z nami, z nami, ki smo tukaj danes vsi živi. ⁴ Iz obličja v obličje je Gospod iz ognja govoril z vami na gori. ⁵ Takrat sem stal med Gospodom in vami, da bi vam naznanil Gospodovo besedo; kajti bali ste se ognja in niste šli na goro. Rekel je: ⁶ »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. ⁷ Ne imej drugih bogov poleg mene! ⁸ Ne delaj si rezane podobe, ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! ⁹ Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih in na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, ¹⁰ toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. ¹¹ Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime. ¹² Pazi na sobotni dan in ga posvečuj, kakor je zapovedal Gospod, tvoj Bog! ¹³ Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, ¹⁴ sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne tvoj vol ne osel ne katero tvoje živinče ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat, da si odpočijeta tvoj hlapec in tvoja dekla kakor ti. ¹⁵ Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in te je Gospod, tvoj Bog, od tam izpeljal z močno roko in z iztegnjenim laktom! Zato ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal obhajati sobotni dan. ¹⁶ Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog! ¹⁷ Ne ubijaj! ¹⁸ Ne prešuštvuj! ¹⁹ Ne kradi! ²⁰ Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu! ²¹ Ne žêli žene svojega bližnjega! Ne bodi pohlepen po hiši svojega bližnjega, po njegovem polju, hlapcu, dekli, volu, oslu ali čemer koli, kar pripada tvojemu bližnjemu.« ²² Te besede je Gospod govoril z močnim glasom vsemu vašemu občestvu na gori iz ognja, oblaka in temine in ničesar ni dodal. Napisal jih je na dve kamniti plošči in ju dal meni. ²³ In ko ste slišali glas iz teme in je gora gorela v ognju, ste pristopili k meni vsi poglavarji vaših rodov in vaši starešine ²⁴ in rekli: »Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino, in slišali smo njegov glas iz ognja; danes smo videli, da Bog govori s človekom in ta ostane živ. ²⁵ Zdaj pa, zakaj naj bi umrli? Saj nas bo ta veliki ogenj požrl; če bomo še naprej poslušali glas Gospoda, našega Boga, bomo umrli. ²⁶ Kajti katero od bitij iz mesa, ki bi slišalo kakor mi glas živega Boga, kako govori iz ognja, bi ostalo živo? ²⁷ Ti pristopi in poslušaj vse, kar bo rekel Gospod, naš Bog! Potem nam ti govôri vse, kar bo Gospod, naš Bog, govoril tebi; poslušali bomo in to izpolnili.« ²⁸ Gospod je slišal glas vaših besed, ko ste mi govorili. In Gospod mi je rekel: »Slišal sem glas besed tega ljudstva, ki so ti jih govorili. Vse, kar so govorili, je dobro. ²⁹ O, da bi le imeli takšno srce, da bi se me vse dni bali in izpolnjevali vse moje zapovedi, da bi bilo vedno dobro njim in njihovim sinovom. ³⁰ Pojdi, reci jim: ›Vrnite se v svoje šotore!‹ ³¹ Ti pa ostani tu pri meni in povedal ti bom vse zapovedi, zakone in odloke, ki jih boš učil, da jih bodo izpolnjevali v deželi, ki jim jo dajem, da jo vzamejo v last.« ³² Skrbite torej, da boste delali, kakor vam je zapovedal Gospod, vaš Bog! Ne odstopajte ne na desno ne na levo! ³³ Hodíte povsem po poti, ki vam jo je zapovedal Gospod, vaš Bog, da boste živeli, da vam bo dobro in boste podaljšali dneve v deželi, ki jo boste vzeli v last.

Poglavje 6

¹ In to je zapoved z zakoni in odloki, o katerih je Gospod, vaš Bog, zapovedal, naj vas jih učim, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last; ² da se boš bal Gospoda, svojega Boga, in vse dni svojega življenja izpolnjeval vse njegove zakone in zapovedi, ki ti jih dajem: ti, tvoj sin in sin tvojega sina, da se podaljšajo tvoji dnevi. ³ Poslušaj jih, Izrael, in jih vestno izpolnjuj, da ti bo dobro in da se zelo pomnožite v deželi, v kateri se cedita mleko in med, kakor ti je obljubil Gospod, tvoj Bog. ⁴ Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je edini! ⁵ Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo! ⁶ Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. ⁷ Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! ⁸ Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! ⁹ Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata! ¹⁰ Ko te Gospod, tvoj Bog, pripelje v deželo, za katero je prisegel vašim očetom Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti jo bo dal – velika in lepa mesta, ki jih nisi sezidal, ¹¹ hiše, polne vsega dobrega, ki jih nisi napolnil, izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljke, ki jih nisi zasadil –, ko boš jedel in se nasitil, ¹² tedaj se varuj, da ne pozabiš Gospoda, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti! ¹³ Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi in pri njegovem imenu prisegaj! ¹⁴ Ne hodite za drugimi bogovi izmed bogov ljudstev, ki so okoli vas – ¹⁵ kajti Gospod, tvoj Bog, v tvoji sredi je ljubosumen Bog –, da se ne vname jeza Gospoda, tvojega Boga, proti tebi in da te ne iztrebi s površja zemlje! ¹⁶ Ne preizkušajte Gospoda, svojega Boga, kakor ste ga preizkušali v Masi. ¹⁷ Vestno izpolnjujte zapovedi Gospoda, svojega Boga, in njegove predpise in zakone, ki ti jih je zapovedal. ¹⁸ Delaj, kar je prav in dobro v Gospodovih očeh, da ti bo dobro in da prideš in vzameš v last lepo deželo, ki jo je Gospod s prisego obljubil tvojim očetom, ¹⁹ ko bo pred teboj pregnal vse tvoje sovražnike, kakor je obljubil Gospod. ²⁰ Ko te bo jutri tvoj sin vprašal in rekel: »Kaj pomenijo ti predpisi, zakoni in odloki, ki vam jih je zapovedal Gospod, naš Bog?« ²¹ tedaj reci svojemu sinu: »Bili smo faraonovi sužnji v Egiptu, Gospod pa nas je z močno roko izpeljal iz Egipta. ²² Gospod je v Egiptu pred našimi očmi delal velika in strašna znamenja in čudeže proti faraonu in vsej njegovi hiši. ²³ Nas pa je izpeljal od tam, da bi nas pripeljal in nam dal deželo, ki jo je s prisego obljubil našim očetom. ²⁴ In Gospod nam je zapovedal, naj izpolnjujemo vse te zakone in se bojimo Gospoda, svojega Boga, da nam bo vse dni dobro in da nas ohrani pri življenju, kakor je danes. ²⁵ Za nas bo pravičnost, če bomo vestno izpolnjevali vso to zapoved pred Gospodom, svojim Bogom, kakor nam je zapovedal.«

Poglavje 6

¹ Tedaj je spregovoril Job in rekel: ² O, da bi kdo stehtal mojo žalost,
in obenem položil na tehtnico moje trpljenje! ³ Zdaj bi bila težja kakor pesek ob morju,
zato so bile zmedene moje besede. ⁴ Kajti puščice Mogočnega tičijo v meni,
moj duh pije njihovo jezo,
Božje grožnje se vrstijo pred menoj. ⁵ Mar riga divji osel, kadar se pase,
ali muka vol pri svoji krmi? ⁶ Mar uživa kdo plehke jedi brez soli
ali je beljak dobrega okusa? ⁷ Gabijo se mi, da bi se jih dotaknil:
vse to je kakor jedi, ki se mi upirajo! ⁸ O, da bi se izpolnilo, kar si želim,
da bi mi Bog naklonil, po čemer hrepenim! ⁹ Naj se Bog odloči in me stre,
naj zamahne s svojo roko in me poseka! ¹⁰ Moja tolažba naj bo v tem,
da v bolečini poskakujem, naj ne prizanaša,
ker ne skrivam besed svetega. ¹¹ Kolikšna pa je moja moč, da bi vzdržal,
in kakšen je moj konec, da bi še potrpel? ¹² Mar je moja moč kakor moč kamnov,
ali je moje meso iz brona? ¹³ Kaj nisem brez vsakršne pomoči,
mi ni odvzeta sleherna opora? ¹⁴ Kdor prijatelju odreka dobroto,
zapušča strah Mogočnega: ¹⁵ Moji bratje varajo kakor hudournik,
odhajajo kakor struga hudournikov. ¹⁶ Vsi črni so od mraza,
pokriva jih sneg. ¹⁷ Ko se otajajo, se porazgubijo,
v vročini izginejo s svojega mesta. ¹⁸ Steze njihove poti se ožijo,
postajajo plitve in se izgubljajo. ¹⁹ Poglejte steze v Temá,
pričakujte od njih poti v Sabo: ²⁰ Zmedeni so, ker so imeli upanje,
pridejo k njemu in so osramočeni. ²¹ Kajti zdaj ste šli v nič,
gledate razdejanje in ste prestrašeni. ²² Mar sem rekel: »Dajte mi kaj,
darujte mi od svojega imetja?« ²³ ali: »Rešite me iz rok nasprotnika,
odkupite me iz rok nasilnikov?« ²⁴ Poučite me in bom umolknil,
pojasnite mi, v čem se motim! ²⁵ Kakšno moč imajo prave besede
in kaj dokazuje vaš dokaz? ²⁶ Mar boste imeli govorice za dokaz,
trpinove besede pa za veter? ²⁷ Vrgli ste se nad siroto
in se spravili nad svojega prijatelja. ²⁸ Zdaj me, prosim, poslušajte,
v obraz vam res ne bom lagal. ²⁹ Premislite se vendar, da ne obvelja krivica
in se še moja pravičnost ne sprevrže v njej. ³⁰ Mar je na mojem jeziku krivica,
mar moj okus ne čuti podtikanja!