Dan 87 / 1095 28. marec

Sveto pismo v enem letu

Mt 23,1-12 · 4 Mz 22,41-23,26 · Vp 3,6-5,1

Mt 23,1-12

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 23

1 Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: 2 »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. 3 Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. 4 Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. 5 Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. 6 Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, 7 pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹. 8 Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. 9 Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. 10 Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. 11 Največji med vami bodi vaš strežnik. 12 Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

4 Mz 22,41-23,26

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 22

41 Drugo jutro je Balák vzel Bileáma in ga peljal na Bamót Báal, od koder je lahko videl del ljudstva.

Poglavje 23

1 Bileám je rekel Baláku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in pripravi mi sedem juncev in sedem ovnov!« 2 Balák je storil, kakor mu je naročil Bileám. Nato sta Balák in Bileám darovala po enega junca in enega ovna na vsakem oltarju. 3 Potem je Bileám rekel Baláku: »Stoj pri svoji žgalni daritvi, jaz pa grem; morda mi pride Gospod naproti. Povedal ti bom, kar mi bo dal videti.« In je odšel po stezi. 4 Bog mu je prišel naproti in Bileám mu je rekel: »Sedem oltarjev sem postavil in na vsakem sem daroval po enega junca in ovna.« 5 Gospod pa mu je položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Baláku in govôri takole!« 6 Ko se je vrnil k njemu, glej, je stal pri svoji žgalni daritvi, on in vsi moábski knezi. 7 Tedaj je Bileám začel svoj govor in rekel:
»Iz Aráma me je pripeljal Balák,
moábski kralj z vzhodnih gora:
Pojdi, prekolni mi Jakoba,
pojdi, zarôti mi Izraela!
8 A kako naj prekolnem, kogar Bog ne prekolne,
kako naj zarotim, kogar Gospod ne zaroti?
9 Zakaj gledam ga z vrha skalovja,
opazujem ga z višin,
glej, ljudstvo, ki biva posebej,
se ne prišteva med narode.
10 Kdo bi mogel prešteti Jakobov prah
ali povedati le četrtino Izraelovega števila?
Naj umrem s smrtjo pravičnih,
moj konec naj bo kakor njihov.«
11 Balák pa je rekel Bileámu: »Kaj si mi storil? Vzel sem te zato, da bi preklel moje sovražnike, a glej, celó blagoslovil si jih.« 12 Bileám je odvrnil in rekel: »Ali se nisem dolžan, kadar govorim, držati tega, kar mi Gospod položi v usta?« 13 Potem mu je Balák rekel: »Pojdi, prosim, z menoj na drug kraj, od koder boš videl ljudstvo. Samo del ga boš videl, ne vsega. Od tam mi ga prekolni!« 14 Vzel ga je s seboj na Polje prežavcev na vrhu Pisge, postavil sedem oltarjev in na vsakem daroval po enega junca in ovna. 15 Tedaj mu je Bileám rekel: »Stoj tu pri svoji žgalni daritvi, jaz pa grem čakat.« 16 In Gospod je prišel k Bileámu, mu položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Baláku in govôri takole!« 17 Ko je prišel k njemu, glej, je stal pri svoji žgalni daritvi in z njim so bili moábski knezi. Balák mu je rekel: »Kaj je povedal Gospod 18 Tedaj je Bileám začel svoj govor in rekel:
»Vstani, Balák, in poslušaj,
prisluhni mi, Cipórjev sin!
19 Bog ni človek, da bi lagal,
ne sin človekov, da bi se kesal.
Ali morda reče in ne stori,
govori in ne izpolni?
20 Glej, prevzel sem blagoslov;
blagoslovil je in ne morem preklicati.
21 Ni uzreti hudega v Jakobu,
ni videti nesreče v Izraelu;
Gospod, njegov Bog, je z njim,
v njem je vzklikanje kralju.
22 Bog jih je izpeljal iz Egipta,
rogove ima kakor bivol.
23 Zakaj v Jakobu ni čaranja
in v Izraelu ne vedeževanja;
ob svojem času se pove Jakobu in Izraelu,
kaj hoče Bog storiti.
24 Glej, kakor levinja vstaja ljudstvo
in kakor lev se vzdiguje;
ne leže, dokler ne požre plena
in krvi pobitih ne spije.«
25 Balák je tedaj rekel Bileámu: »Če ga že ne moreš prekleti, ga vsaj ne blagoslavljaj!« 26 Bileám pa je odvrnil in mu rekel: »Ali ti nisem rekel: ›Kar koli poreče Gospod, bom storil.‹«

Vp 3,6-5,1

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 3

6 Kdo je ta, ki prihaja iz puščave
kakor dimni steber,
odišavljena z miro in s kadilom,
z vsemi trgovčevimi vonjavami?
7 Glej, nosilnica – Salomonova je!
Šestdeset junakov je okoli nje
izmed Izraelovih junakov.
8 Vsi so opasani z mečem,
izurjeni za boj,
vsak z mečem ob boku
zavoljo nočnih strahov.
9 Kralj Salomon si je izdelal prenosen prestol
iz libanonskega lesa:
10 njegove stebre je naredil iz srebra,
njegovo naslonjalo iz zlata,
sedež je škrlaten,
sreda opremljena z ljubeznijo
jeruzalemskih hčera.
11 Pridite ven, poglejte, hčere sionske,
kralja Salomona s krono,
s katero ga je kronala njegova mati
na njegov poročni dan,
na dan veselja njegovega srca.

Poglavje 4

1 Kako lepa si, moja draga,
kako lepa!
Tvoje oči so golobi
za tvojo tenčico.
Tvoji lasje so kot čreda koz,
ki se zgrinjajo z gileádske gore.
2 Tvoji zobje so kot čreda strižnih ovc,
ki so prišle s kopanja;
vse imajo dvojčke,
jalove ni med njimi.
3 Kot škrlaten trak sta tvoji ustni,
tvoja usta so ljubka.
Kot kos granatnega jabolka je tvoje sencè
za tvojo tenčico.
4 Kakor Davidov stolp je tvoj vrat,
sezidan v plasteh;
tisoč zaslonov visi na njem,
sami ščiti junakov.
5 Tvoji dojki sta kakor dva mladiča,
gazelina dvojčka,
ki se paseta med lilijami.
6 Preden zaveje dan
in se razbežijo sence,
pohitim h gori mire
in h griču kadila.
7 Vsa lepa si, moja draga,
in madeža ni na tebi.
8 Pridi z Libanona, nevesta,
pridi z Libanona, pridi;
spusti se z vrha Amáne,
z vrha Senírja in Hermona,
iz levjih votlin,
z gorá panterjev!
9 Osvojila si mi srce, moja sestra, nevesta,
osvojila si mi srce z enim samim pogledom,
z enim biserom v svoji ogrlici.
10 Kako lepa je tvoja ljubezen,
moja sestra, nevesta,
kako prija tvoja ljubezen, bolj kakor vino,
in vonj tvojih mazil bolj kot vse dišave.
11 Tvoje ustnice kapljajo med, nevesta,
med in mleko sta pod tvojim jezikom
in vonj tvojih oblačil je kot vonj Libanona.
12 Zaklenjen vrt je moja sestra, nevesta,
zaklenjen izvir, zapečaten vrelec.
13 Tvoje krilo je gaj granatovcev
z žlahtnimi sadeži,
nasad cipra z nardami,
14 narde in žafrana, kolmeža in cimeta
z vsakršnim kadilnim drevjem,
mire in aloe
z vsemi vrhunskimi balzami;
15 vrtni vrelec, studenec žive vode,
ki dere z Libanona.
16 Zdrami se, sever,
privrši, jug!
Prepihaj moj vrt,
naj se cedijo njegove dišave!
Moj ljubi naj pride v svoj vrt
in uživa njegovo žlahtno sadje.

Poglavje 5

1 Prihajam v svoj vrt, moja sestra, nevesta,
trgam svojo miro s svojim balzamom,
jem svoje satje s svojim medom,
pijem svoje vino s svojim mlekom.
Jejta, draga, pijta,
opijta se z ljubeznijo!