Sveto pismo v enem letu

Poglavje 23

¹ Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: ² »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. ³ Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. ⁴ Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. ⁵ Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. ⁶ Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, ⁷ pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹. ⁸ Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. ⁹ Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. ¹⁰ Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. ¹¹ Največji med vami bodi vaš strežnik. ¹² Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

Poglavje 22

⁴¹ Drugo jutro je Balák vzel Bileáma in ga peljal na Bamót Báal, od koder je lahko videl del ljudstva.

Poglavje 23

¹ Bileám je rekel Baláku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in pripravi mi sedem juncev in sedem ovnov!« ² Balák je storil, kakor mu je naročil Bileám. Nato sta Balák in Bileám darovala po enega junca in enega ovna na vsakem oltarju. ³ Potem je Bileám rekel Baláku: »Stoj pri svoji žgalni daritvi, jaz pa grem; morda mi pride Gospod naproti. Povedal ti bom, kar mi bo dal videti.« In je odšel po stezi. ⁴ Bog mu je prišel naproti in Bileám mu je rekel: »Sedem oltarjev sem postavil in na vsakem sem daroval po enega junca in ovna.« ⁵ Gospod pa mu je položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Baláku in govôri takole!« ⁶ Ko se je vrnil k njemu, glej, je stal pri svoji žgalni daritvi, on in vsi moábski knezi. ⁷ Tedaj je Bileám začel svoj govor in rekel:
»Iz Aráma me je pripeljal Balák,
moábski kralj z vzhodnih gora:
Pojdi, prekolni mi Jakoba,
pojdi, zarôti mi Izraela! ⁸ A kako naj prekolnem, kogar Bog ne prekolne,
kako naj zarotim, kogar Gospod ne zaroti? ⁹ Zakaj gledam ga z vrha skalovja,
opazujem ga z višin,
glej, ljudstvo, ki biva posebej,
se ne prišteva med narode. ¹⁰ Kdo bi mogel prešteti Jakobov prah
ali povedati le četrtino Izraelovega števila?
Naj umrem s smrtjo pravičnih,
moj konec naj bo kakor njihov.« ¹¹ Balák pa je rekel Bileámu: »Kaj si mi storil? Vzel sem te zato, da bi preklel moje sovražnike, a glej, celó blagoslovil si jih.« ¹² Bileám je odvrnil in rekel: »Ali se nisem dolžan, kadar govorim, držati tega, kar mi Gospod položi v usta?« ¹³ Potem mu je Balák rekel: »Pojdi, prosim, z menoj na drug kraj, od koder boš videl ljudstvo. Samo del ga boš videl, ne vsega. Od tam mi ga prekolni!« ¹⁴ Vzel ga je s seboj na Polje prežavcev na vrhu Pisge, postavil sedem oltarjev in na vsakem daroval po enega junca in ovna. ¹⁵ Tedaj mu je Bileám rekel: »Stoj tu pri svoji žgalni daritvi, jaz pa grem čakat.« ¹⁶ In Gospod je prišel k Bileámu, mu položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Baláku in govôri takole!« ¹⁷ Ko je prišel k njemu, glej, je stal pri svoji žgalni daritvi in z njim so bili moábski knezi. Balák mu je rekel: »Kaj je povedal Gospod?« ¹⁸ Tedaj je Bileám začel svoj govor in rekel:
»Vstani, Balák, in poslušaj,
prisluhni mi, Cipórjev sin! ¹⁹ Bog ni človek, da bi lagal,
ne sin človekov, da bi se kesal.
Ali morda reče in ne stori,
govori in ne izpolni? ²⁰ Glej, prevzel sem blagoslov;
blagoslovil je in ne morem preklicati. ²¹ Ni uzreti hudega v Jakobu,
ni videti nesreče v Izraelu;
Gospod, njegov Bog, je z njim,
v njem je vzklikanje kralju. ²² Bog jih je izpeljal iz Egipta,
rogove ima kakor bivol. ²³ Zakaj v Jakobu ni čaranja
in v Izraelu ne vedeževanja;
ob svojem času se pove Jakobu in Izraelu,
kaj hoče Bog storiti. ²⁴ Glej, kakor levinja vstaja ljudstvo
in kakor lev se vzdiguje;
ne leže, dokler ne požre plena
in krvi pobitih ne spije.« ²⁵ Balák je tedaj rekel Bileámu: »Če ga že ne moreš prekleti, ga vsaj ne blagoslavljaj!« ²⁶ Bileám pa je odvrnil in mu rekel: »Ali ti nisem rekel: ›Kar koli poreče Gospod, bom storil.‹«

Poglavje 3

⁶ Kdo je ta, ki prihaja iz puščave
kakor dimni steber,
odišavljena z miro in s kadilom,
z vsemi trgovčevimi vonjavami? ⁷ Glej, nosilnica – Salomonova je!
Šestdeset junakov je okoli nje
izmed Izraelovih junakov. ⁸ Vsi so opasani z mečem,
izurjeni za boj,
vsak z mečem ob boku
zavoljo nočnih strahov. ⁹ Kralj Salomon si je izdelal prenosen prestol
iz libanonskega lesa: ¹⁰ njegove stebre je naredil iz srebra,
njegovo naslonjalo iz zlata,
sedež je škrlaten,
sreda opremljena z ljubeznijo
jeruzalemskih hčera. ¹¹ Pridite ven, poglejte, hčere sionske,
kralja Salomona s krono,
s katero ga je kronala njegova mati
na njegov poročni dan,
na dan veselja njegovega srca.

Poglavje 4

¹ Kako lepa si, moja draga,
kako lepa!
Tvoje oči so golobi
za tvojo tenčico.
Tvoji lasje so kot čreda koz,
ki se zgrinjajo z gileádske gore. ² Tvoji zobje so kot čreda strižnih ovc,
ki so prišle s kopanja;
vse imajo dvojčke,
jalove ni med njimi. ³ Kot škrlaten trak sta tvoji ustni,
tvoja usta so ljubka.
Kot kos granatnega jabolka je tvoje sencè
za tvojo tenčico. ⁴ Kakor Davidov stolp je tvoj vrat,
sezidan v plasteh;
tisoč zaslonov visi na njem,
sami ščiti junakov. ⁵ Tvoji dojki sta kakor dva mladiča,
gazelina dvojčka,
ki se paseta med lilijami. ⁶ Preden zaveje dan
in se razbežijo sence,
pohitim h gori mire
in h griču kadila. ⁷ Vsa lepa si, moja draga,
in madeža ni na tebi. ⁸ Pridi z Libanona, nevesta,
pridi z Libanona, pridi;
spusti se z vrha Amáne,
z vrha Senírja in Hermona,
iz levjih votlin,
z gorá panterjev! ⁹ Osvojila si mi srce, moja sestra, nevesta,
osvojila si mi srce z enim samim pogledom,
z enim biserom v svoji ogrlici. ¹⁰ Kako lepa je tvoja ljubezen,
moja sestra, nevesta,
kako prija tvoja ljubezen, bolj kakor vino,
in vonj tvojih mazil bolj kot vse dišave. ¹¹ Tvoje ustnice kapljajo med, nevesta,
med in mleko sta pod tvojim jezikom
in vonj tvojih oblačil je kot vonj Libanona. ¹² Zaklenjen vrt je moja sestra, nevesta,
zaklenjen izvir, zapečaten vrelec. ¹³ Tvoje krilo je gaj granatovcev
z žlahtnimi sadeži,
nasad cipra z nardami, ¹⁴ narde in žafrana, kolmeža in cimeta
z vsakršnim kadilnim drevjem,
mire in aloe
z vsemi vrhunskimi balzami; ¹⁵ vrtni vrelec, studenec žive vode,
ki dere z Libanona. ¹⁶ Zdrami se, sever,
privrši, jug!
Prepihaj moj vrt,
naj se cedijo njegove dišave!
Moj ljubi naj pride v svoj vrt
in uživa njegovo žlahtno sadje.

Poglavje 5

¹ Prihajam v svoj vrt, moja sestra, nevesta,
trgam svojo miro s svojim balzamom,
jem svoje satje s svojim medom,
pijem svoje vino s svojim mlekom.
Jejta, draga, pijta,
opijta se z ljubeznijo!