Sveto pismo v enem letu

Poglavje 18

¹ Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in dejali: »Kdo je torej največji v nebeškem kraljestvu?« ² Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje ³ in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! ⁴ Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, ⁵ in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« ⁶ »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja. ⁷ Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje. ⁸ Če te torej tvoja roka ali noga pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš pohabljen ali hrom v življenje, kakor da imaš obe roki ali nogi in si vržen v večni ogenj. ⁹ In če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v življenje, kakor da imaš obe očesi, a si vržen v peklensko dolino ognja. ¹⁰ Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.« ¹² »Kaj se vam zdi? Če ima neki človek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla? ¹³ In če se mu posreči, da jo najde, resnično, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. ¹⁴ Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.« ¹⁵ »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. ¹⁶ Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. ¹⁷ Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. ¹⁸ Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Poglavje 5

¹ Gospod je govoril Mojzesu in rekel: ² »Zapovej Izraelovim sinovom, naj odpravijo iz tabora vsakega gobavca, vsakega, ki ima tok, in vsakega, ki se je onečistil pri mrliču. ³ Naj bodo moški ali ženske, odpravite jih, pošljite jih iz tabora, da ne onečistijo svojega tabora, kjer prebivam med njimi!« ⁴ In Izraelovi sinovi so tako storili; odpravili so jih iz tabora; kakor je bil Gospod govoril Mojzesu, tako so storili Izraelovi sinovi. ⁵ Gospod je govoril Mojzesu in rekel: ⁶ »Govôri Izraelovim sinovom: ›Če se mož ali žena pregreši s katerim koli grehom, kakršne delajo ljudje, in s tem hudo nezvesto ravna proti Gospodu, je ta človek kriv. ⁷ Naj prizna greh, ki ga je storil, in naj tistemu, proti komur se je pregrešil, v celoti povrne povzročeno škodo in doda še petino vrednosti. ⁸ Če pa ta človek nima bližnjega sorodnika, kateremu bi mogel krivec povrniti, potem pripada znesek, ki bi ga bilo treba vrniti, Gospodu za duhovnika, in tako tudi spravni oven, s katerim duhovnik opravi spravo zanj. ⁹ Vsi prispevki od vseh svetih darov Izraelovih sinov, ki jih prinašajo duhovniku, naj bodo njegovi. ¹⁰ Vsakdo razpolaga s svojimi svetimi darovi, če pa jih kdo da duhovniku, pripadajo duhovniku.‹« ¹¹ Gospod je govoril Mojzesu in rekel: ¹² »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Če žena kakega moža zaide in mu postane nezvesta, ¹³ ker je drug moški ležal z njo, in je to ostalo prikrito očem njenega moža, ker se je na skrivnem onečistila in ni priče proti njej, ker je ni nihče zasačil – ¹⁴ pa pride nad moža duh ljubosumnosti, da postane ljubosumen na ženo, ker se je onečistila, ali pa pride nadenj duh ljubosumnosti in postane ljubosumen na ženo, čeprav se ni onečistila –, ¹⁵ tedaj naj mož pripelje ženo k duhovniku in prinese zanjo predpisani dar: desetinko škafa ječmenove moke; naj ne zliva olja nanjo in ne potresa kadila, ker je to jedilna daritev ljubosumnosti, jedilna daritev spominjanja, ki naj spomni na krivdo. ¹⁶ Duhovnik naj pripelje ženo bliže in jo postavi pred Gospoda. ¹⁷ Nato naj duhovnik v lončeno posodo zajame svete vode, s tal prebivališča pa naj vzame nekaj prahu in ga strese v vodo. ¹⁸ Potem ko je duhovnik postavil ženo pred Gospoda, naj ji razpusti lase in ji na dlani položi jedilno daritev spominjanja, to je jedilna daritev ljubosumnosti, sam pa naj ima v roki grenko vodo, ki prinaša prekletstvo. ¹⁹ Potem naj duhovnik ženo zapriseže in ji reče: Če ni drug mož ležal s teboj in nisi zablodila v nečistost nasproti svojemu možu, naj ti ta grenka voda, ki prinaša prekletstvo, ne škoduje. ²⁰ Če pa si zablodila nasproti svojemu možu in postala nečista in je drug moški, ne tvoj mož, ležal s teboj – ²¹ tedaj naj duhovnik ženo zapriseže s kletvijo in ji reče: Gospod naj te da v prekletstvo in za prisego med tvojim ljudstvom in Gospod naj stori, da ti uplahnejo boki in nabrekne trebuh; ²² naj ta voda, ki prinaša prekletstvo, steče v tvoje drobovje in stori, da ti nabrekne trebuh in uplahnejo boki. – In žena naj reče: Amen, amen! ²³ Nato naj duhovnik te kletve zapiše na list in jih spere v grenko vodo. ²⁴ Potem naj da ženi piti grenko vodo, ki prinaša prekletstvo, da pride voda prekletstva vanjo in bo okusila grenkobo. ²⁵ In duhovnik naj iz ženine roke vzame jedilno daritev ljubosumnosti, naj jo daruje s primikanjem pred Gospodom in jo prinese k oltarju. ²⁶ Vzame naj prgišče od jedilne daritve kot njen spominski del in to sežge na oltarju; potem naj da ženi piti vodo. ²⁷ Če se je res onečistila in bila nezvesta svojemu možu, bo ta voda, ki prinaša prekletstvo, potem ko ji jo je dal duhovnik piti, prišla vanjo in bo okusila grenkobo; njen trebuh bo nabreknil in boki bodo splahneli in žena bo v kletev med svojim ljudstvom. ²⁸ Če pa se žena ni onečistila, temveč je čista, ne bo trpela škode in bo lahko imela potomstvo. ²⁹ To je postava o ljubosumnosti. Če žena zablodi nasproti svojemu možu in postane nečista ³⁰ ali je nad moža prišel duh ljubosumnosti in je postal ljubosumen na ženo, naj jo postavi pred Gospoda in duhovnik naj ji stori vse, kar zahteva ta postava. ³¹ Mož bo prost krivde, taka žena pa bo nosila svojo krivdo.‹«

Poglavje 6

¹ Gospod je govoril Mojzesu in rekel: ² »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar mož ali žena naredi posebno zaobljubo, nazirsko zaobljubo, in se posveti Gospodu, ³ naj se zdržuje vina in opojne pijače; naj ne pije ne vinskega kisa ne kisa iz druge opojne pijače; naj ne pije nikakršnega soka iz grozdja in naj ne jé ne svežega ne suhega grozdja. ⁴ Vse dni svojega nazirstva naj ne jé ničesar, kar je narejeno iz sadov vinske trte, od nezrelih jagod do tropin. ⁵ Noben dan zaobljube njegovega nazirstva naj ne pride britev na njegovo glavo. Dokler se ne dopolnijo dnevi, za katere se je posvetil Gospodu, je svet; lase naj si pusti prosto rasti na glavi. ⁶ Tiste dni, za katere se je posvetil Gospodu, naj ne hodi k mrliču. ⁷ Naj se ne onečisti ne pri očetu ne pri materi, ne pri bratu ne pri sestri, kadar umrejo, kajti posvečenje njegovega Boga je na njegovi glavi. ⁸ Vse dni svojega nazirstva je svet za Gospoda. ⁹ Če pa kdo kar nenadoma umre poleg njega in se njegova posvečena glava onečisti, naj si jo ostriže na dan, ko bo očiščen; ostriže naj si jo sedmi dan. ¹⁰ Osmi dan naj prinese dve grlici ali dva golobčka duhovniku k vhodu v shodni šotor. ¹¹ Duhovnik naj daruje eno kot daritev za greh in drugo kot žgalno daritev in tako opravi zanj spravo, ker si je nakopal greh zaradi mrliča. Potem naj si nazirec isti dan znova posveti glavo. ¹² Gospodu naj zaobljubi dneve svojega nazirstva. Prinese naj enoletno jagnje za spravno daritev. Prejšnji dnevi pa ne veljajo, ker je onečistil svoje nazirstvo. ¹³ To je postava za nazirca. Ko se dopolnijo dnevi njegovega nazirstva, naj ga pripeljejo k vhodu v shodni šotor. ¹⁴ Kot svoj dar naj daruje Gospodu enoletno neoporečno jagnje v žgalno daritev, enoletno neoporečno jagnjico v daritev za greh, neoporečnega ovna v mirovno daritev ¹⁵ in košaro nekvašenega kruha iz bele moke, umešene z oljem, nekvašene mlince, pomazane z oljem, in kar še spada k jedilni daritvi in predpisano pitno daritev. ¹⁶ Duhovnik naj vse to prinese pred Gospoda in opravi nazirčevo daritev za greh in njegovo žgalno daritev. ¹⁷ Ovna naj daruje Gospodu v mirovno daritev s košaro nekvašenega kruha vred; duhovnik naj daruje tudi njegovo jedilno in pitno daritev. ¹⁸ Nazirec pa naj si pri vhodu v shodni šotor ostriže posvečeno glavo; potem naj vzame lase svoje posvečene glave in jih vrže v ogenj, ki gori pod mirovno daritvijo. ¹⁹ Potem ko si je ta ostrigel svoje nazirske lase, naj duhovnik vzame kuhano ovnovo pleče, nekvašeni kolač in nekvašeni mlinec iz košare in jih položi nazircu v roke. ²⁰ Nato naj to z obredom primikanja daruje Gospodu; to je svet dar, ki pripada duhovniku poleg prsi primikanja in poleg stegna vzdigovanja. Potem sme nazirec spet piti vino. ²¹ To je postava za nazirca, ki se zaobljubi, o njegovem daru, ki ga mora dati Gospodu zaradi svojega nazirstva, poleg tega, kar sicer še premore. Kakor terja njegova zaobljuba, ki jo je naredil, tako naj stori po postavi za svoje nazirstvo.‹« ²² Gospod je govoril Mojzesu in rekel: ²³ »Govôri Aronu in njegovim sinovom: ›Tako blagoslavljajte Izraelove sinove; recite jim: ²⁴ Gospod naj te blagoslovi in te varuje. ²⁵ Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. ²⁶ Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.‹ ²⁷ Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslovil.«

Poglavje 4

¹⁷ Pazi na svojo nogo, kadar stopaš v Božjo hišo. Stopi naprej, da boš poslušal, to je bolje kakor darovanje norcev. Tí se namreč ne zavedajo, da delajo húdo.

Poglavje 5

¹ Ne bodi prehiter s svojimi usti, tvoje srce naj se ne prenagli, kadar hočeš izreči besedo pred Bogom. Bog je namreč v nebesih, ti pa si na zemlji, zato naj bo tvojih besed malo. ² Zaradi velike zaposlenosti prihaja do sanj, zaradi mnogih besed prihaja do norega govorjenja. ³ Kadar Bogu kaj obljubiš, ne odlašaj z izpolnitvijo: norci mu namreč niso všeč, kar si obljubil, izpolni! ⁴ Bolje je, da ne obljubiš, kakor da obljubiš, a ne izpolniš. ⁵ Ne dopuščaj svojim ustom, da bi ti ugonabljala telo, in ne govori pred poslancem, da je bila pomota. Čemú naj bi se Bog jezil zaradi tvojega govorjenja in uničil delo tvojih rok? ⁶ Kajti pri mnogih sanjah je veliko nečimrnosti in besed: zato se boj Boga! ⁷ Če vidiš, da v državi zatirajo ubožca in si lastijo sodbo in pravico, ne čudi se temu veselju, kajti nad visokim bedi višji in nad njima so še višji. ⁸ Prednost zemlje je v vsem, kralj je polju podrejen. ⁹ Kdor ljubi denar, se denarja ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, se dobička ne nasiti: tudi to je nečimrnost. ¹⁰ Kjer se množi imetje, se množijo tisti, ki ga uživajo: kakšen dobiček ima njegov lastnik, razen da ga je videl na svoje oči? ¹¹ Spanje delavca je sladko, naj jé malo ali veliko, bogatinu pa sitost ne pusti, da bi zaspal. ¹² Bridka je žalost, ki sem jo videl pod soncem: prihranjeno bogastvo je njegovemu lastniku v žalost. ¹³ Bogastvo bo propadlo zaradi žalostne nadloge: imel bo sina, v njegovi roki pa ne bo ničesar. ¹⁴ Kakor je prišel iz materinega telesa, tako bo nag spet odšel, kakor je prišel. Ničesar si ne bo vzel za svoj trud, ničesar ne bo v njegovi roki, ko bo odhajal. ¹⁵ Tudi to je bridka žalost: takšen, kakršen je prišel, tak mora oditi; kakšen dobiček ima, da se trudi za veter? ¹⁶ Tudi vse svoje dni jé v temi, v veliki žalosti, bridkosti in jezi. ¹⁷ Glej, to sem spoznal za dobro in lepo: da človek jé in pije in uživa dobro pri vsem svojem trudu, s katerim se muči pod soncem, v številu dni svojega življenja, ki mu jih je Bog dal, kajti to je njegov delež. ¹⁸ Vsakemu človeku, ki mu je Bog dal bogastvo in imetje in mu dopustil, da to uživa, da jemlje svoj delež in se veseli pri svojem trudu, je to Božji dar. ¹⁹ Tako ne premišlja preveč o dneh svojega življenja, ker Bog napolnjuje njegovo srce z veseljem.