Sveto pismo v enem letu

Poglavje 16

¹ Prišli so farizeji in saduceji. Da bi ga preizkušali, so ga prosili, naj jim pokaže kako znamenje z neba. ² On pa je odgovoril; dejal je: »Ko se zvečeri, pravite: ›Lepo bo; kajti nebo žari,‹ ³ in zjutraj: ›Danes bo viharno; nebo temačno žari.‹ Obličje neba torej znate presojati, znamenj časov pa ne morete. ⁴ Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen Jonovega znamenja.« In zapustil jih je ter odšel. ⁵ Ko so učenci šli na drugo stran, so pozabili s seboj vzeti kruh. ⁶ Jezus jim je rekel: »Pazíte in varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!« ⁷ Oni pa so med seboj razpravljali in govorili: »Kruha nismo vzeli s seboj.« ⁸ Jezus je to vedel in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj: ›Kruha nimamo.‹ ⁹ Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož in koliko košar ste nabrali? ¹⁰ In sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košev ste nabrali? ¹¹ Kako da ne razumete, da vam nisem rekel o kruhu: ›Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!‹« ¹² Takrat so šele doumeli, da ni rekel, naj se varujejo krušnega kvasa, temveč farizejskega in saducejskega nauka. ¹³ Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« ¹⁴ Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« ¹⁵ Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« ¹⁶ Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« ¹⁷ Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. ¹⁸ Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. ¹⁹ Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« ²⁰ Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija. ²¹ Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen. ²² Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« ²³ On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« ²⁴ Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. ²⁵ Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. ²⁶ Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? ²⁷ Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu. ²⁸ Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.«

Poglavje 1

¹ Prvi dan drugega meseca v drugem letu, odkar so odšli iz egiptovske dežele, je Gospod govoril Mojzesu v Sinajski puščavi v shodnem šotoru; rekel je: ² »Preštejta vso skupnost Izraelovih sinov po njihovih rodbinah in očetnih hišah, tako da preštejeta imena vseh moških, od glave do glave; ³ dvajsetletne in starejše, vse, ki so v Izraelu zmožni za vojsko; ti in Aron jih preštejta po njihovih četah. ⁴ Z vama naj bo po en mož iz vsakega rodu, vsak naj bo poglavar svoje očetne hiše. ⁵ To so imena mož, ki naj vama pomagajo:
za Rubena Elicúr, Šedeúrjev sin, ⁶ za Simeona Šelumiél, Curišadájev sin, ⁷ za Juda Nahšón, Aminadábov sin, ⁸ za Isahárja Netanél, Cuárjev sin, ⁹ za Zábulona Eliáb, Helónov sin, ¹⁰ za Jožefove sinove:
za Efrájima Elišamá, Amihúdov sin,
za Manáseja pa Gamliél, Pedacúrjev sin, ¹¹ za Benjamina Abidán, Gideoníjev sin, ¹² za Dana Ahiézer, Amišadájev sin, ¹³ za Aserja Pagiél, Ohránov sin, ¹⁴ za Gada Eljasáf, Reguélov sin, ¹⁵ in za Neftálija Ahirá, Enánov sin.« ¹⁶ To so bili iz skupnosti poklicani možje, knezi rodov svojih očetov, poglavarji Izraelovih tisočnij. ¹⁷ Mojzes in Aron sta vzela te može, ki so bili določeni po imenih, ¹⁸ in prvi dan drugega meseca zbrala vso skupnost. Razvrstili so se glede na rodovnik po rodbinah in očetnih hišah, tako da so od glave do glave prešteli imena dvajsetletnih in starejših. ¹⁹ Kakor je Gospod Mojzesu zapovedal, tako jih je preštel v Sinajski puščavi. ²⁰ Tu so bili sinovi Izraelovega prvorojenca Rubena, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen od glave do glave, vsi dvajsetletni in starejši moški, vsi za vojsko zmožni: ²¹ iz Rubenovega rodu je bilo preštetih šestinštirideset tisoč petsto. ²² Simeonovi sinovi, njihovi prešteti potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, od glave do glave, vsi za vojsko zmožni moški: ²³ iz Simeonovega rodu je bilo preštetih devetinpetdeset tisoč tristo. ²⁴ Gadovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ²⁵ iz Gadovega rodu je bilo preštetih petinštirideset tisoč šeststo petdeset. ²⁶ Judovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ²⁷ iz Judovega rodu je bilo preštetih štiriinsedemdeset tisoč šeststo. ²⁸ Isahárjevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ²⁹ iz Isahárjevega rodu je bilo preštetih štiriinpetdeset tisoč štiristo. ³⁰ Zábulonovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ³¹ iz Zábulonovega rodu je bilo preštetih sedeminpetdeset tisoč štiristo. ³² Efrájimovi sinovi od Jožefovih sinov, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ³³ iz Efrájimovega rodu je bilo preštetih štirideset tisoč petsto. ³⁴ Manásejevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ³⁵ iz Manásejevega rodu je bilo preštetih dvaintrideset tisoč dvesto. ³⁶ Benjaminovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ³⁷ iz Benjaminovega rodu je bilo preštetih petintrideset tisoč štiristo. ³⁸ Danovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ³⁹ iz Danovega rodu je bilo preštetih dvainšestdeset tisoč sedemsto. ⁴⁰ Aserjevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ⁴¹ iz Aserjevega rodu je bilo preštetih enainštirideset tisoč petsto. ⁴² Neftálijevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni: ⁴³ iz Neftálijevega rodu je bilo preštetih triinpetdeset tisoč štiristo. ⁴⁴ To so prešteti, ki so jih šteli Mojzes, Aron in Izraelovi knezi; teh je bilo dvanajst mož, vsak je zastopal hišo svojih očetov. ⁴⁵ Vseh Izraelovih sinov, preštetih po njihovih očetnih hišah, dvajsetletnih in starejših, vseh za vojsko zmožnih v Izraelu, ⁴⁶ vseh preštetih je bilo šeststo tri tisoč petsto petdeset. ⁴⁷ Lévijevci pa po svojem očetnem rodu niso bili prešteti med njimi. ⁴⁸ Gospod je namreč govoril Mojzesu in rekel: ⁴⁹ »Levijevega rodu pa nikar ne štej in ne popisuj ga med Izraelovimi sinovi! ⁵⁰ Pač pa postavi Lévijevce čez prebivališče pričevanja in čez vse njegove priprave in čez vse, kar spada k njemu! Ti naj nosijo prebivališče in vse njegove priprave in mu služijo; taborijo naj okoli prebivališča. ⁵¹ Ko je treba prebivališče prenesti, naj ga Lévijevci razderejo; ko pa ga je treba utaboriti, naj ga postavijo. Če bi se približal kdo drug, bi moral umreti. ⁵² Izraelovi sinovi naj taborijo vsak na svojem šotorišču in vsak pri svojem praporu po svojih četah. ⁵³ Lévijevci pa naj taborijo okoli prebivališča pričevanja, da ne pride srd nad skupnost Izraelovih sinov. Lévijevci naj opravljajo službo pri prebivališču pričevanja.« ⁵⁴ Izraelovi sinovi so storili natanko tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu; prav tako so storili.

Poglavje 2

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu ter rekel: ² »Izraelovi sinovi naj taborijo vsak pri svojem praporu, pri znamenjih svojih očetnih hiš; taborijo naj nasproti shodnemu šotoru okrog in okrog. ³ Na vzhodni strani, proti sončnemu vzhodu, tabori prapor Judovega tabora s svojimi četami. Knez Judovih sinov je Nahšón, Aminadábov sin. ⁴ V njegovi vojski je preštetih štiriinsedemdeset tisoč šeststo. ⁵ Poleg njega tabori Isahárjev rod. Knez Isahárjevih sinov je Netanél, Cuárjev sin. ⁶ V njegovi vojski je preštetih štiriinpetdeset tisoč štiristo. ⁷ Potem Zábulonov rod: knez Zábulonovih sinov je Eliáb, Helónov sin. ⁸ V njegovi vojski je preštetih sedeminpetdeset tisoč štiristo. ⁹ Vseh v Judovem taboru, preštetih po njihovih četah, je sto šestinosemdeset tisoč štiristo. Ti naj se prvi odpravijo na pot. ¹⁰ Na južni strani je prapor Rubenovega tabora s svojimi četami. Knez Rubenovih sinov je Elicúr, Šedeúrjev sin. ¹¹ V njegovi vojski je preštetih šestinštirideset tisoč petsto. ¹² Poleg njega tabori Simeonov rod. Knez Simeonovih sinov je Šelumiél, Curišadájev sin. ¹³ V njegovi vojski je preštetih devetinpetdeset tisoč tristo. ¹⁴ Potem Gadov rod: knez Gadovih sinov je Eljasáf, Reguélov sin. ¹⁵ V njegovi vojski je preštetih petinštirideset tisoč šeststo petdeset. ¹⁶ Vseh v Rubenovem taboru, preštetih po njihovih četah, je sto enainpetdeset tisoč štiristo petdeset. Ti naj se odpravijo na pot drugi. ¹⁷ Potem naj se odpravi na pot shodni šotor in tabor Lévijevcev, ki je sredi taborov. Kakor taborijo, tako naj odhajajo, vsak s svojega mesta, prapor za praporom. ¹⁸ Na zahodni strani je prapor Efrájimovega tabora s svojimi četami. Knez Efrájimovih sinov je Elišamá, Amihúdov sin. ¹⁹ V njegovi vojski je preštetih štirideset tisoč petsto. ²⁰ Poleg njega tabori Manásejev rod. Knez Manásejevih sinov je Gamliél, Pedacúrjev sin. ²¹ V njegovi vojski je preštetih dvaintrideset tisoč dvesto. ²² Potem Benjaminov rod: knez Benjaminovih sinov je Abidán, Gideoníjev sin. ²³ V njegovi vojski je preštetih petintrideset tisoč štiristo. ²⁴ Vseh v Efrájimovem taboru, preštetih po njihovih četah, je sto osem tisoč sto. Ti naj se odpravijo na pot tretji. ²⁵ Na severni strani je prapor Danovega tabora s svojimi četami. Knez Danovih sinov je Ahiézer, Amišadájev sin. ²⁶ V njegovi vojski je preštetih dvainšestdeset tisoč sedemsto. ²⁷ Poleg njega tabori Aserjev rod. Knez Aserjevih sinov je Pagiél, Ohránov sin. ²⁸ V njegovi vojski je preštetih enainštirideset tisoč petsto. ²⁹ Potem Neftálijev rod: knez Neftálijevih sinov je Ahirá, Enánov sin. ³⁰ V njegovi vojski je preštetih triinpetdeset tisoč štiristo. ³¹ Vseh preštetih v Danovem taboru je sto sedeminpetdeset tisoč šeststo. Ti naj se odpravijo na pot zadnji, prapor za praporom.« ³² To so Izraelovi sinovi, prešteti po svojih očetnih hišah: vseh preštetih v taborih po njihovih četah je bilo šeststo tri tisoč petsto petdeset. ³³ Lévijevcev pa niso prešteli sredi Izraelovih sinov, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. ³⁴ Izraelovi sinovi so storili natanko tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu: tako so postavili tabore pri svojih praporih in tako so se odpravili na pot, vsak pri svoji rodbini, pri svoji očetni hiši.

Poglavje 3

¹ Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: ² Je čas rojevanja in čas umiranja,
čas sajenja in čas ruvanja nasada. ³ Je čas pobijanja in čas zdravljenja,
čas podiranja in čas zidanja. ⁴ Je čas jokanja in čas smejanja,
čas žalovanja in čas plesanja. ⁵ Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov,
čas objemanja in čas odtegovanja objemanju. ⁶ Je čas pridobivanja in čas zapravljanja,
čas hranjenja in čas zametavanja. ⁷ Je čas paranja in čas šivanja,
čas molčanja in čas govorjenja. ⁸ Je čas ljubezni in čas sovraštva,
čas vojne in čas miru. ⁹ Kakšen dobiček ima, kdor dela, od tega, da se trudi? ¹⁰ Videl sem opravilo, ki ga Bog daje ljudem, da se ubadajo z njim: ¹¹ dela vse lepo ob svojem času, tudi večnost jim je položil v srce, da človek dela, ki ga je Bog naredil, ne more doumeti od začetka do konca. ¹² Spoznal sem, da ni dobrega v njih, razen da se veselijo in delajo dobro v svojem življenju. ¹³ Tudi to, da človek jé in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je Božji dar. ¹⁴ Spoznal sem, da vse, kar Bog dela, ostane na veke. Nič se temu ne more dodati, nič od tega odvzeti. Bog dela tako, da bi se ga bali. ¹⁵ Kar je, je že od davnaj, kar bo, je bilo že davno: Bog išče, kar je preteklo.