Sveto pismo v enem letu

Poglavje 14

¹ V tistem času je četrtni oblastnik Herod slišal govorice o Jezusu. ² Rekel je svojim dvorjanom: »To je Janez Krstnik! On je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.« ³ Herod je namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ⁴ ker mu je Janez govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.« ⁵ Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil množice, ker je imela Janeza za preroka. ⁶ Ko je Herod obhajal rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred gosti. Bila mu je všeč, ⁷ zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila. ⁸ Ona pa je na materino prigovarjanje rekla: »Daj mi tukaj na pladnju glavo Janeza Krstnika.« ⁹ Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. ¹⁰ Poslal je obglavit Janeza v ječi. ¹¹ Prinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi. ¹² In prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo, ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu. ¹³ Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. ¹⁴ Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. ¹⁵ Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« ¹⁶ Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« ¹⁷ Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« ¹⁸ Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« ¹⁹ In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. ²⁰ Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. ²¹ Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

Poglavje 20

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: ² »Reci Izraelovim sinovom: ›Kdor koli izmed Izraelovih sinov ali izmed tujcev, ki prebivajo v Izraelu, dá kakega svojega potomca Molohu, naj bo usmrčen. Ljudstvo dežele naj ga kamenja. ³ Jaz pa bom obrnil svoje obličje zoper tega človeka in ga iztrebil iz njegovega ljudstva, kajti Molohu je dal svojega potomca in tako onečistil moje svetišče in oskrunil moje sveto ime. ⁴ Ko bi ta človek dajal svojega potomca Molohu in bi ljudstvo dežele vendarle zamižalo, da ga ne bi bilo treba usmrtiti, ⁵ bom jaz obrnil obličje proti njemu in proti njegovi rodbini in bom njega in vse, ki se vlačugajo z Molohom, iztrebil iz srede njihovega ljudstva. ⁶ Proti človeku, ki se obrača na zarotovalce duhov in na duhove umrlih in se vlačuga z njimi, bom obrnil svoje obličje in ga iztrebil iz srede njegovega ljudstva. ⁷ Posvečujte se torej in bodite sveti, kajti jaz sem Gospod, vaš Bog. ⁸ Držite se mojih zakonov in jih izpolnjujte; jaz sem Gospod, ki vas posvečujem. ⁹ Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo; očeta ali mater je klel; njegova kri pade nanj. ¹⁰ Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. ¹¹ Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. ¹² Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju. ¹³ Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. ¹⁴ Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami. ¹⁵ Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! ¹⁶ Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! ¹⁷ Če kdo vzame svojo sestro, hčer svojega očeta ali hčer svoje matere, pa vidi njeno nagoto in ona njegovo, je to sramota; pred očmi sinov svojega ljudstva naj bosta iztrebljena; odgrnil je nagoto svoje sestre, zadene ga krivda. ¹⁸ Če kdo leži z žensko, ko ima ta mesečno čiščo, in odkrije njeno nagoto, je odgrnil izvir njene krvi in sama je odgrnila izvir svoje krvi; naj bosta oba iztrebljena izmed svojega ljudstva. ¹⁹ Ne odgrinjaj nagote ne sestre svoje matere ne sestre svojega očeta, kajti to se pravi razgaljati svoje meso; zadene ju krivda. ²⁰ Če kdo leži s svojo teto, je odgrnil nagoto svojega strica: nosila bosta svoj greh in umrla brez otrok. ²¹ Če se kdo oženi z ženo svojega brata, je to nečistost; odgrnil je nagoto svojega brata; naj bosta brez otrok. ²² Držite se torej vseh mojih zakonov in vseh mojih odlokov in jih izpolnjujte, da vas ne izbruha dežela, v katero vas vodim, da boste prebivali v njej. ²³ Ne hodite po zakonih narodov, ki jih bom pregnal pred vami; ker so počenjali vse to, so se mi zastudili. ²⁴ Rekel sem vam: Polastili se boste njihove zemlje in dal vam jo bom v last, deželo, v kateri se cedita mleko in med; jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas ločil izmed ljudstev. ²⁵ Razlikujte torej med čistimi in nečistimi živalmi, med nečistimi in čistimi pticami, da se ne ognusite ne z živalmi ne s pticami ne z ničimer, kar mrgoli po zemlji, kar sem za vas izločil kot nečisto. ²⁶ Bodite mi torej sveti, kajti jaz, Gospod, sem svet in ločil sem vas izmed ljudstev, da bi bili moji. ²⁷ Če ima kdo, moški ali ženska, v sebi duhove umrlih ali duha zarotovanja, naj bosta usmrčena: s kamenjem naj ju posujejo; njuna kri pade nanju.‹«

Poglavje 21

¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Reci duhovnikom, Aronovim sinovom, in jim povej: ›Naj se nihče ne onečisti pri mrliču svojega rodu! ² Samo pri svojem bližnjem mesu: pri materi, očetu, sinu, hčeri, bratu ³ in sestri, devici, ki mu je blizu, ker še ne pripada možu, se sme onečistiti. ⁴ Pri omoženi med svojimi ljudmi pa se ne sme onečistiti in se tako oskruniti. ⁵ Naj si ne brijejo glave na plešo, ne strižejo konca svoje brade in si ne delajo vrezov po telesu. ⁶ Naj bodo sveti za svojega Boga in naj ne skrunijo imena svojega Boga; saj darujejo Gospodove ognjene daritve, hrano svojega Boga, zato naj bodo sveti. ⁷ Naj se ne ženijo z vlačugo ali onečaščeno žensko; tudi take, ki jo je mož odslovil, naj ne jemljejo, kajti sveti so za svojega Boga. ⁸ Naj ti bo svet, kajti hrano tvojega Boga daruje; svet naj ti bo, kajti jaz, Gospod, ki jih posvečujem, sem svet. ⁹ Če se duhovnikova hči oskruni z vlačuganjem, oskruni svojega očeta; naj jo sežgejo v ognju. ¹⁰ Duhovnik pa, ki je najvišji med svojimi brati, na čigar glavo je bilo zlito mazilno olje in ki je bil posvečen in oblečen v oblačila, naj ne nosi razpuščenih las in si ne trga oblačil; ¹¹ naj ne hodi k nobenemu mrliču; tudi pri svojem očetu ali pri svoji materi se ne sme onečistiti. ¹² Naj ne hodi iz svetišča in naj ne skruni svetišča svojega Boga, kajti na njem je posvetitev mazilnega olja njegovega Boga; jaz sem Gospod. ¹³ Za ženo naj si vzame žensko, ki je še devica. ¹⁴ Naj ne jemlje ne vdove ne odslovljene ne onečaščene ne vlačuge, temveč naj vzame za ženo devico iz svojega rodu. ¹⁵ Tako ne bo oskrunil potomcev v svojem rodu; kajti jaz sem Gospod, ki ga posvečujem.‹« ¹⁶ Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: ¹⁷ »Govôri Aronu in reci: ›Nihče od tvojih potomcev iz roda v rod, ki ima kako napako, ne sme pristopiti, da bi daroval hrano svojega Boga. ¹⁸ Da, nihče, ki ima kako napako, ne sme pristopiti: ne slepec ne hromec ne kdo z iznakaženim obrazom ali s pokvečenimi udi ¹⁹ ne kdo z zlomljeno nogo ali roko ²⁰ ne grbavec ne pritlikavec ne kdo s pego v očesu ne človek z garjami ali lišajem ne kdo, ki ima zmečkana moda. ²¹ Nihče izmed potomcev duhovnika Arona, ki ima na sebi kako napako, se ne sme približati, da bi daroval Gospodove ognjene daritve; napako ima, ne sme se približati in darovati hrane svojega Boga. ²² Sicer sme uživati hrano svojega Boga, tako od presvetih kakor od svetih darov, ²³ ne sme pa iti do zagrinjala in ne sme se približati oltarju, ker ima napako, da ne oskruni mojih svetih reči; kajti jaz sem Gospod, ki jih posvečujem.‹« ²⁴ Tako je Mojzes govoril Aronu in njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom.

Poglavje 30

¹ Besede Agúrja, Jakéjevega sina. Izrek.
Govor tega moža: Utrujen sem, o Bog,
utrujen, o Bog, in izčrpan. ² Kajti najbolj surov sem od ljudi
in nimam človeške razumnosti. ³ Nisem se učil modrosti,
da bi imel spoznanje svetih. ⁴ Kdo se je povzpel v nebo in se spustil nazaj,
kdo je zbral veter v svoje pesti?
Kdo je zajel vodo s plaščem,
kdo je postavil zemlji vse meje?
Kako mu je ime in kako je ime njegovemu sinu,
ali veš? ⁵ Vsak izrek Boga je prečiščen,
ščit je tem, ki zaupajo vanj. ⁶ Ničesar ne dodajaj njegovim besedam,
da te ne ovrže in postavi na laž. ⁷ Za dvoje te prosim,
ne odrekaj mi tega, preden umrem: ⁸ Hinavščino in lažnive besede oddalji od mene,
ne dajaj mi ne revščine ne bogastva,
dodeljuj mi moj kos kruha, ⁹ da te, presit, ne zatajim
in ne rečem: »Kdo je Gospod?«
ali da obubožan ne kradem
in ne skrunim Božjega imena. ¹⁰ Ne obrekuj služabnika pri njegovem gospodarju,
da te ne prekolne in ne boš nosil krivde: ¹¹ rod, ki preklinja svojega očeta
in ne blagoslavlja svoje matere, ¹² rod, ki se sam sebi zdi čist,
pa ni očiščen svojih madežev, ¹³ rod, ki ima ošabne oči
in prevzetne trepalnice, ¹⁴ rod, ki ima meče namesto zob
in nože namesto kočnikov,
da požira ubožce z zemlje,
reveže izmed ljudi. ¹⁵ Pijavka ima dve hčeri: »Daj! Daj!«
Tri reči niso nikdar site,
štiri nikdar ne reko »zadosti«: ¹⁶ podzemlje in jalova maternica,
zemlja ni nikdar sita vode
in ogenj nikdar ne reče »zadosti!« ¹⁷ Oko, ki zasramuje očeta
in zaničuje materino pričakovanje,
naj izkljujejo krokarji ob potokih,
naj ga požro mladi orli. ¹⁸ Tri reči se mi zde prečudovite,
štirih ne morem dojeti: ¹⁹ pot orla po nebu,
pot kače po skalovju,
pot ladje po odprtem morju
in pot mladeniča z dekletom. ²⁰ Pot prešuštnice pa je taka:
Uživa, potem si obriše usta
in reče: »Nič hudega nisem storila.« ²¹ Zaradi treh reči se trese zemlja,
zaradi štirih ne more vzdržati: ²² zaradi hlapca, ki postane kralj,
in zaradi bedaka, ki je sit kruha, ²³ zaradi zoprne ženske, ki se omoži,
in zaradi dekle, ki nasledi svojo gospodinjo. ²⁴ Štiri stvari so prav majhne na zemlji,
vendar so modrejše od modrijanov: ²⁵ mravlje, nemočno ljudstvo,
vendar si poleti pripravljajo živež, ²⁶ jazbeci, nejunaško ljudstvo,
vendar si v pečini postavljajo bivališče, ²⁷ kobilice, ki nimajo kralja,
vendar vzletajo v jatah, ²⁸ kuščarica, ki se opira z rokama,
vendar prebiva v kraljevih palačah. ²⁹ Trije so, ki imajo lep korak,
štirje, ki imajo lepo hojo: ³⁰ lev, junak med živalmi,
ki se pred nikomer ne umakne, ³¹ spodrecani petelin in kozel
ter kralj na čelu svoje vojske. ³² Če omahneš, ko si se povzdignil,
in če kaj naklepaš, roko na usta: ³³ kajti kdor udarja po mleku, dobi maslo,
kdor udarja po nosu, prelije kri,
in kdor udarja po obrazu, izzove prepir.