Sveto pismo v enem letu

Poglavje 13

¹ Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero. ² Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju. ³ Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. ⁴ Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. ⁵ Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. ⁶ Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. ⁷ Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. ⁸ Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. ⁹ Kdor ima ušesa, naj posluša!« ¹⁰ Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« ¹¹ Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. ¹² Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. ¹³ Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. ¹⁴ V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi:
Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli,
gledali boste, gledali – a ne boste videli. ¹⁵ Otopelo je namreč srce temu ljudstvu;
z ušesi so težko slišali
in zatisnili so si oči,
da ne bi z očmi videli,
da ne bi z ušesi slišali,
da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili
in da bi jih jaz ne ozdravil. ¹⁶ Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! ¹⁷ Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.« ¹⁸ »Poslušajte torej pomen prilike o sejalcu. ¹⁹ K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti. ²⁰ Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, ²¹ nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. ²² Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. ²³ V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«

Poglavje 17

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: ² »Govôri Aronu, njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom; reci jim: ›To je tisto, kar je zapovedal Gospod in rekel: ³ Če kdor koli iz Izraelove hiše zakolje vola, jagnje ali kozo v taboru ali zunaj njega, ⁴ pa jih ne pripelje k vhodu v shodni šotor, da bi jih daroval kot dar Gospodu pred Gospodovim prebivališčem, temu človeku naj se to šteje, kakor da je kriv krvi; kri je prelil, treba ga je iztrebiti iz srede njegovega ljudstva. ⁵ Zato naj Izraelovi sinovi pripeljejo svoje klavne daritve, ki so jih klali na polju, k duhovniku pred Gospoda k vhodu v shodni šotor in naj jih zakoljejo kot mirovne daritve za Gospoda. ⁶ Duhovnik naj s krvjo poškropi Gospodov oltar pri vhodu v shodni šotor in sežge tolščo v prijeten vonj Gospodu. ⁷ Naj ne darujejo več svojih žgalnih daritev kozlom, s katerimi se vlačugajo. To naj bo zanje večni zakon iz roda v rod.‹ ⁸ In še to jim reci: ›Če kdo iz Izraelove hiše in izmed tujcev, ki bivajo med vami, daruje žgalno ali klavno daritev ⁹ in je ne pripelje k vhodu v shodni šotor, da bi jo daroval Gospodu, ga je treba iztrebiti iz njegovega ljudstva. ¹⁰ Če kdo iz Izraelove hiše in izmed tujcev, ki bivajo med vami, uživa kakršno koli kri, bom proti temu uživalcu krvi obrnil svoje obličje in ga iztrebil iz njegovega ljudstva. ¹¹ Kajti življenje mesa je v krvi in dal sem vam jo za oltar, da opravite spravo za svoje življenje, kajti kri opravi spravo za življenje.‹ ¹² Zato sem rekel Izraelovim sinovom: ›Nihče izmed vas naj ne uživa krvi, tudi tujec, ki biva med vami, naj je ne uživa.‹ ¹³ Če kdo od Izraelovih sinov in izmed tujcev, ki bivajo med njimi, ulovi divjad ali ptico, ki se sme jesti, naj ji spusti kri in to pokrije s prstjo. ¹⁴ Življenje vsega mesa je namreč njegova kri v njegovi duši. Zato sem rekel Izraelovim sinovom: ›Ne uživajte krvi nobenega mesa, kajti kri je življenje vsega mesa; kdor koli jo užije, bodi iztrebljen!‹ ¹⁵ Vsakdo, naj bo domačin ali tujec, ki jé od poginjene ali od zveri raztrgane živali, naj si opere oblačila in se okopa v vodi; nečist je do večera, potem je čist. ¹⁶ Če pa se ne opere in ne okopa, ga zadene krivda.«

Poglavje 18

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: ² »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Jaz sem Gospod, vaš Bog! ³ Nikar ne delajte, kakor delajo v egiptovski deželi, v kateri ste prebivali, in nikar ne delajte, kakor delajo v kánaanski deželi, v katero vas vodim; nikar ne živite po njihovih zakonih! ⁴ Po mojih odlokih delajte in moje zakone izpolnjujte in se po njih ravnajte: jaz sem Gospod, vaš Bog. ⁵ Izpolnjujte torej moje zakone in moje odloke; človek, ki jih izvršuje, bo živel po njih; jaz sem Gospod. ⁶ Nihče naj se ne približa nobenemu sorodniku svojega mesa, da bi odkril njegovo nagoto; jaz sem Gospod. ⁷ Ne odkrivaj ne nagote svojega očeta ne svoje matere; tvoja mati je; ne smeš odkriti njene nagote. ⁸ Ne odkrivaj nagote žene svojega očeta; to je očetova nagota! ⁹ Ne odkrivaj nagote svoje sestre, očetove ali materine hčere, rojene v hiši ali zunaj nje! ¹⁰ Ne odkrivaj nagote hčere svojega sina ali hčere svoje hčere, kajti to je tvoja lastna nagota. ¹¹ Ne odkrivaj nagote hčere žene tvojega očeta; rodila se je tvojemu očetu, tvoja sestra je; ne odkrivaj njene nagote! ¹² Ne odkrivaj nagote sestre svojega očeta; meso tvojega očeta je. ¹³ Ne odkrivaj nagote sestre svoje matere, saj je meso tvoje matere! ¹⁴ Ne odkrivaj nagote brata svojega očeta; ne bližaj se njegovi ženi; tvoja teta je! ¹⁵ Ne odkrivaj nagote svoje snahe; žena tvojega sina je; ne odkrivaj njene nagote! ¹⁶ Ne odkrivaj nagote žene svojega brata; to je nagota tvojega brata! ¹⁷ Ne odkrivaj nagote žene in njene hčere! Hčere njenega sina ali hčere njene hčere ne smeš jemati, da bi odkrival njuno nagoto; krvni sorodnici sta; to bi bila sramota. ¹⁸ Ne jemlji za ženo sestre svoje žene, da bi postala njena tekmica, ko bi odkrival njeno nagoto poleg še živeče! ¹⁹ Ne približuj se ženi, kadar ima mesečno čiščo, da bi odkrival njeno nagoto! ²⁰ Ne smeš spolno občevati z ženo svojega rojaka; s tem bi postal nečist. ²¹ Ne dajaj nobenega od svojih potomcev v daritev Molohu in ne skruni imena svojega Boga; jaz sem Gospod. ²² Ne smeš ležati z moškim kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba. ²³ Z nobeno živaljo ne smeš spolno občevati; postal bi nečist! In ženska naj se ne postavlja pred žival, da bi se z njo parila; to bi bila sprevrženost. ²⁴ Ne onečiščujte se z nobeno teh reči, kajti z vsem tem se onečiščujejo narodi, ki jih bom pregnal pred vami. ²⁵ Dežela se je onečistila, zato sem jo kaznoval zaradi njene krivde in izbruhala je svoje prebivalce. ²⁶ Izpolnjujte torej moje zakone in odloke in ne počenjajte nobene od teh gnusob, ne domačin ne tujec, ki biva med vami! ²⁷ Kajti vse te gnusobe so počeli ljudje, ki so bili pred vami v deželi, in tako je dežela postala nečista. ²⁸ Tako vas dežela ne bo izbruhala, ker bi jo onečistili, kakor je izbruhala narod, ki je bil pred vami. ²⁹ Kajti kdor koli stori katero koli od teh gnusob, takšni, ki to delajo, bodo iztrebljeni iz sredine svojega ljudstva. ³⁰ Izpolnjujte torej, kar sem ukazal izpolnjevati; ne ravnajte se po gnusnih zakonih, kakor so počeli pred vami, da se ne onečistite z njimi; jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«

Poglavje 28

¹ Krivični beži, čeprav ga nihče ne preganja,
pravični pa je pogumen kakor levič. ² Zaradi razprtij v deželi se pogosto menjajo njeni veljaki,
med razumnimi ljudmi pa dolgo vlada, kdor vzdržuje red. ³ Obubožan gospodar, ki stiska reveže,
je hudourniški naliv, ki ne prinaša kruha. ⁴ Kateri zapuščajo postavo, hvalijo krivičnika,
kateri se drže postave, se bojujejo proti njim. ⁵ Hudobni ljudje ne razumejo pravice,
kateri iščejo Gospoda, pa razumejo vse. ⁶ Boljši je revež, ki hodi v svoji popolnosti,
kakor človek, ki je na krivih poteh, četudi je bogat. ⁷ Kdor se drži postave, je razumen sin,
kdor se druži s požeruhi, dela sramoto svojemu očetu. ⁸ Kdor povečuje svoje imetje z obrestmi in podražitvami,
ga zbira za tistega, ki ima usmiljenje z revnimi. ⁹ Kdor odvrača svoje uho, da ne posluša postave,
je tudi njegova molitev gnusoba. ¹⁰ Kdor zapeljuje iskrene na slabo pot,
pade sam v svojo pogubo,
popolni pa dosežejo srečo. ¹¹ Bogat človek se zdi sam sebi moder,
a razumen revež ga razkrinka. ¹² Ko pravični slavijo zmago, je velik praznik,
ko pa se povzdignejo krivični, se ljudje poskrijejo. ¹³ Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče,
kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje. ¹⁴ Blagor človeku, ki je vedno v strahu,
kdor pa zakrkne svoje srce, pade v hudobijo. ¹⁵ Besneč lev in sestradan medved
je krivičen vladar siromašnemu ljudstvu. ¹⁶ Veljak brez razumnosti je velik izsiljevalec,
kdor pa sovraži utrgavanje, bo dolgo živel. ¹⁷ Človek, ki ga stiska krivda prelite človeške krvi,
je na begu do groba; ne zaustavljajte ga! ¹⁸ Kdor živi popolno, bo rešen,
kdor pa je na krivih poteh, bo v hipu propadel. ¹⁹ Kdor obdeluje svojo zemljo, se siti s kruhom,
kdor pa se poganja za prazne reči, se siti z revščino. ²⁰ Kdor je pošten, bo užival velik blagoslov,
kdor pa hoče hitro obogateti, ne bo brez kazni. ²¹ Ni dobro, ozirati se na osebo,
zaradi zalogaja kruha se bo mož uprl. ²² Lakomnik hiti, da bi obogatel,
pa ne ve, da pride nadenj pomanjkanje. ²³ Kdor človeka opominja, se nazadnje bolj prikupi,
kakor kdor gladi z jezikom. ²⁴ Kdor krade očetu in materi ter pravi: »To ni greh!«
je tovariš ubijalcu. ²⁵ Lakomnik izziva prepir,
kdor pa zaupa v Gospoda, ima vsega v obilju. ²⁶ Kdor se zanaša na svojo pamet, je norec,
kdor pa hodi z modrostjo, bo rešen. ²⁷ Kdor daje revnemu, ne bo trpel pomanjkanja,
kdor pa si zapira oči pred njim, bo obsut s kletvami. ²⁸ Ko se vzdigujejo krivični, se ljudje poskrijejo,
ko propadejo, se pomnožijo pravični.