Sveto pismo v enem letu

Poglavje 9

¹ Stopil je v čoln, se prepeljal na drugo stran in prišel v svoje mesto. ² In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so ti grehi!« ³ In glej, nekaj pismoukov je reklo v sebi: »Ta govori bogokletno.« ⁴ Jezus pa je spoznal njihove misli in dejal: »Zakaj v svojih srcih hudobno mislite? ⁵ Kaj je namreč laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? ⁶ Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je tedaj rekel hromemu, »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« ⁷ In vstal je in šel domov. ⁸ Ko so množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast. ⁹ Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. ¹⁰ Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. ¹¹ Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« ¹² On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. ¹³ Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« ¹⁴ Tedaj so stopili k njemu Janezovi učenci in rekli: »Zakaj se mi in farizeji toliko postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?« ¹⁵ Jezus jim je dejal: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat se bodo postili. ¹⁶ Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. ¹⁷ Novega vina tudi ne vlivajo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa uničijo. Novo vino vlivajo v nove mehove in se ohrani oboje.«

Poglavje 3

¹ »›Če je njegov dar mirovna daritev in hoče kdo darovati govedo, samca ali samico, naj ga daruje neoporečnega pred Gospodom. ² Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pri vhodu v shodni šotor; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. ³ Od mirovne daritve naj daruje kot ognjeno daritev za Gospoda tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, ⁴ obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in z ledvic. ⁵ Aronovi sinovi naj to sežgejo na oltarju z žgalno daritvijo na gorečih drvih. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu. ⁶ Če je njegov dar za mirovno daritev Gospodu od drobnice, samec ali samica, naj ga daruje neoporečnega. ⁷ Če daruje kot svoj dar jagnje, naj ga pripelje pred Gospoda. ⁸ Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. ⁹ Potem naj od mirovne daritve daruje kot ognjeno daritev Gospodu njeno tolščo, ves tolsti rep – tik ob hrbtenici naj ga odreže –, tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, ¹⁰ obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic. ¹¹ Duhovnik naj to sežge na oltarju kot hrano ognjene daritve Gospodu. ¹² Če je njegov dar koza, naj jo pripelje pred Gospoda. ¹³ Položi naj ji roko na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. ¹⁴ Od nje naj kot svoj dar daruje ognjeno daritev za Gospoda: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, ¹⁵ obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic. ¹⁶ Duhovnik naj to sežge na oltarju kot hrano ognjene daritve v prijeten vonj.Vsa tolšča pripada Gospodu. ¹⁷ To je večni zakon iz roda v rod po vseh vaših bivališčih: nobene tolšče in nobene krvi ne smete uživati.‹«

Poglavje 4

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: ² »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›To velja za tistega, ki se nehote pregreši proti kateri koli od Gospodovih zapovedi s tem, da stori kaj takega, kar se ne sme storiti. ³ Če se pregreši maziljeni duhovnik in v krivdo zaplete ljudstvo, naj da za greh, ki ga je storil, Gospodu v daritev za greh mladega neoporečnega junca. ⁴ Pripelje naj junca k vhodu v shodni šotor pred Gospoda, položi naj mu roko na glavo in ga zakolje pred Gospodom. ⁵ Potem naj maziljeni duhovnik vzame nekoliko junčeve krvi in jo nese v shodni šotor. ⁶ Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu svetišča. ⁷ Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja dišečih kadil, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo junčevo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor. ⁸ Vso tolščo junca, ki je daritev za greh, naj vzame iz njega: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo na drobovju, ⁹ obe ledvici in tolščo na njiju in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic – ¹⁰ kakor jemlje od goveda mirovne daritve –, in duhovnik naj to sežge na žgalnem oltarju. ¹¹ Junčevo kožo in vse meso z glave in goleni, drob in iztrebke; ¹² vsega junca pa naj torej odnese iz tabora na čist kraj, kamor stresajo pepel, in ga v ognju sežge na grmadi; na kraju, kamor stresajo pepel, naj bo sežgan. ¹³ Če pa se vsa Izraelova skupnost nehote pregreši in je stvar skrita pred očmi občestva, pa so storili kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smeli storiti, in so tako postali krivi, ¹⁴ naj občestvo, ko spozna greh, ki so ga storili, daruje mladega junca v daritev za greh. Pripeljejo naj ga pred shodni šotor. ¹⁵ Starešine skupnosti naj položijo roke juncu na glavo pred Gospodom. Potem naj ga zakoljejo pred Gospodom. ¹⁶ Maziljeni duhovnik naj nese nekoliko junčeve krvi v shodni šotor. ¹⁷ Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu. ¹⁸ Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor. ¹⁹ Vso njegovo tolščo naj vzame iz njega in sežge na oltarju. ²⁰ Z juncem naj naredi, kakor je naredil z juncem daritve za greh; tako naj naredi z njim. Opravi naj zanje spravo in jim bo odpuščeno. ²¹ Junca pa naj odnese iz tabora in ga sežge, kakor je sežgal prvega junca. To je daritev za greh za občestvo. ²² Če se pregreši knez s tem, da nehote stori kaj proti kateri koli zapovedi Gospoda, svojega Boga, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv, ²³ naj potem, ko ga spomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozla, neoporečnega samca. ²⁴ Položi naj kozlu roko na glavo in ga zakolje na kraju, kjer koljejo žgalno daritev pred Gospodom; to je daritev za greh. ²⁵ Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, drugo kri pa zlije k vznožju žgalnega oltarja. ²⁶ Vso njegovo tolščo naj sežge na oltarju kakor tolščo mirovne daritve. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za njegov greh in mu bo odpuščeno. ²⁷ Če se kdo izmed ljudstva dežele nehote pregreši s tem, da stori kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv, ²⁸ naj potem, ko ga opomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozo, neoporečno samico, za svoj greh, ki ga je storil. ²⁹ Položi naj daritvi za greh roko na glavo in naj zakolje daritev za greh na kraju za žgalno daritev. ³⁰ Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko njene krvi in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja. ³¹ Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo z mirovne daritve, in naj jo sežge na oltarju v prijeten vonj Gospodu. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno. ³² Če pa kdo pripelje jagnje kot dar za daritev za greh, naj pripelje neoporečno samico. ³³ Položi naj daritvi za greh roko na glavo in jo zakolje v daritev za greh na kraju, kjer koljejo žgalno daritev. ³⁴ Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja. ³⁵ Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo jagnjeta pri mirovni daritvi; in naj jo sežge na oltarju poleg Gospodovih ognjenih daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za greh, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.‹«

Poglavje 20

¹ Posmehljivec je vino, razgrajač je opojna pijača,
kdor se omamlja z njima, ne bo postal moder. ² Kraljeva jeza je kakor besnenje leva,
kdor ga razjezi, izgubi življenje. ³ Človeku je v čast, če odstopi od pravde,
norec pa se spušča v spore. ⁴ Lenuh noče jeseni orati,
išče ob žetvi, pa nič ni. ⁵ Nasvet je v človekovem srcu globoka voda,
razumen človek ga zajame. ⁶ Marsikdo sreča človeka, ki je dober,
kdo pa najde človeka, ki je zvest? ⁷ Pravični hodi v svoji popolnosti,
blagor njegovim otrokom za njim. ⁸ Kralj, ki sedi na sodnem stolu,
s pogledom preiskuje vsako hudobijo. ⁹ Kdo more reči: »Moje srce je čisto,
prost sem svojega greha?« ¹⁰ Dvojna utež in dvojna mera,
oboje je Gospodu gnusoba. ¹¹ Že otrok razodeva s svojimi dejanji,
ali je njegovo delo čisto in iskreno. ¹² Uho, ki posluša, in oko, ki gleda,
oboje je naredil Gospod. ¹³ Ne ljubi spanja, da ne obubožaš,
imej oči odprte, siti se s kruhom. ¹⁴ »Slabo je, slabo,« pravi kupec,
ko si izbaranta, tedaj se hvali. ¹⁵ Zlato in veliko biserov je nekaj,
dragoceno imetje pa so razumne ustnice. ¹⁶ Vzemi mu obleko, če je bil porok za tujca,
rubi ga kakor tujca. ¹⁷ Sladek je človeku prisleparjeni kruh,
nato pa so njegova usta polna peska. ¹⁸ S posvetovanjem utrjuješ načrt,
z izvedenostjo dobiš bitko. ¹⁹ Kdor hodi kot obrekljivec, izdaja skrivnost,
ne imej opravka z jezikavcem. ²⁰ Kdor preklinja svojega očeta in svojo mater,
mu bo svetilka ugasnila sredi noči. ²¹ V začetku na hitro pridobljena dediščina
pozneje nima blagoslova. ²² Ne reci: »Povrnil bom húdo.«
Zaupaj v Gospoda in pomagal ti bo. ²³ Dvojna utež je gnusoba Gospodu,
goljufiva tehtnica ni dobra. ²⁴ Gospod vodi človekove korake,
smrtnik pa, mar razume svojo pot? ²⁵ Past je za človeka, če izusti: »Posvečeno,«
in šele nato preudarja, kaj je obljubil. ²⁶ Moder kralj razgrinja krivične
in kroži po njih z mlatilnim kolesom. ²⁷ Človekov duh je Gospodova svetilka,
preiskuje sleherni del telesa. ²⁸ Dobrota in zvestoba obdajata kralja,
ki z dobroto utrjuje svoj prestol. ²⁹ Ponos mladeničev je njihova moč,
čast starcev siva glava. ³⁰ Modrice in rane očiščujejo zlo
in udarci notranjost srca.