Sveto pismo v enem letu

Poglavje 8

¹⁴ Ko je Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča leži in ima vročico. ¹⁵ Dotaknil se je njene roke in vročica jo je pustila. Vstala je in mu stregla. ¹⁶ Ko se je zvečerilo, so privedli k njemu veliko obsedenih. Z besedo je izgnal duhove in ozdravil vse bolnike. ¹⁷ Tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju:
On je odvzel naše slabosti
in odnesel naše bolezni. ¹⁸ Ko je Jezus zagledal okrog sebe množico, je velel odriniti na drugo stran. ¹⁹ Tedaj je pristopil neki pismouk in mu rekel: »Učitelj, za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« ²⁰ Jezus mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« ²¹ Nekdo drug izmed njegovih učencev pa mu je rekel: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« ²² Jezus mu je dejal: »Hôdi za menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve!« ²³ Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. ²⁴ Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. ²⁵ Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!« ²⁶ Dejal jim je: »Kaj se bojite, maloverni?« Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. ²⁷ Ljudje pa so se začudili in govorili: »Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?« ²⁸ Ko je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta mu iz grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti. ²⁹ Zavpila sta in rekla: »Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?« ³⁰ Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj. ³¹ Demoni so ga prosili: »Če nas hočeš izgnati, nas pošlji v čredo svinj!« ³² Rekel jim je: »Pojdite!« Šli so torej ven in vstopili v svinje. In glej, vsa čreda svinj je planila po bregu v jezero in v vodi poginila. ³³ Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih. ³⁴ Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev.

Poglavje 1

¹ Gospod je poklical Mojzesa in mu spregovoril iz shodnega šotora ter rekel: ² »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar hoče kdo od vas darovati Gospodu dar od živine, darujte od goveda ali od drobnice! ³ Če hoče darovati žgalno daritev od goveda, naj daruje neoporečnega samca. Naj ga privede k vhodu v shodni šotor, da si s tem pridobi naklonjenost pred Gospodom. ⁴ Položi naj žgalni daritvi roko na glavo, da bo sprejeta v spravo zanj. ⁵ Potem naj junca zakolje pred Gospodom. In Aronovi sinovi, duhovniki, naj darujejo kri in naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar pri vhodu v shodni šotor. ⁶ Nato naj žgalno daritev odere in jo razseka na kose. ⁷ Sinovi duhovnika Arona naj na oltarju zakurijo ogenj in na ogenj naložijo drva. ⁸ Potem naj Aronovi sinovi, duhovniki, položijo kose z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju. ⁹ Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu. ¹⁰ Če hoče darovati žgalno daritev izmed drobnice, od ovc ali od koz, naj daruje neoporečnega samca. ¹¹ Zakolje naj ga na severni strani oltarja pred Gospodom; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj z njegovo krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. ¹² Razseka naj ga na kose in duhovnik naj jih položi z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju. ¹³ Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu. ¹⁴ Če hoče kdo darovati žgalno daritev Gospodu izmed ptičev, naj daruje grlico ali golobčka. ¹⁵ Duhovnik naj ga prinese k oltarju, mu odščipne glavo in jo sežge na oltarju; njegovo kri naj iztisne na steno oltarja. ¹⁶ Vzame naj golšo s perjem vred in naj jo vrže poleg oltarja proti vzhodu, na pepelišče. ¹⁷ Potem naj mu nalomi peruti – ne sme jih odtrgati – in duhovnik naj ga sežge na oltarju, na gorečih drvih. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.‹«

Poglavje 2

¹ »›Kadar hoče kdo darovati Gospodu jedilno daritev, naj bo njegov dar bela moka; zlije naj nanjo olja in da nanjo kadila. ² Prinese naj jo Aronovim sinovom, duhovnikom. Vzame naj je polno prgišče z oljem in vsem kadilom in duhovnik naj to sežge na oltarju kot spominski dar. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu. ³ Kar pa od jedilne daritve ostane, pripada Aronu in njegovim sinovom kot presveto od Gospodovih ognjenih daritev. ⁴ Kadar hočeš darovati kot jedilno daritev kaj v peči pečenega, naj bodo z oljem umešeni nekvašeni kolači iz bele moke ali z oljem pomazani nekvašeni mlinci. ⁵ Če je tvoj dar jedilna daritev, ki je pečena v ponvi, naj bo nekvašena iz bele moke, umešena z oljem. ⁶ Zdrôbi jo na grižljaje in zlij nanjo olja! To je jedilna daritev. ⁷ Če je tvoj dar jedilna daritev, ki je kuhana v kotličku, naj bo pripravljena iz bele moke z oljem. ⁸ Prinesi jedilno daritev, ki je iz tega pripravljena, Gospodu; podaj jo duhovniku, da jo odnese k oltarju! ⁹ Od te jedilne daritve naj duhovnik vzame spominski dar in ga sežge na oltarju. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu. ¹⁰ Kar pa od jedilne daritve ostane, pripada Aronu in njegovim sinovom kot presveto od Gospodovih ognjenih daritev. ¹¹ Nobene jedilne daritve, ki jo hočete darovati Gospodu, ne pripravljajte s kvasom; kajti nič kvašenega ali medenega ne smete sežgati kot ognjeno daritev Gospodu! ¹² Kot dar prvin jih smete darovati Gospodu, a na oltar ne smejo priti v prijeten vonj. ¹³ Sleherni dar jedilne daritve osôli; ne daj, da bi na tvoji jedilni daritvi manjkala sol zaveze s tvojim Bogom; pri vsakem daru daruj sol! ¹⁴ Če hočeš darovati Gospodu jedilno daritev od prvin, daruj kot jedilno daritev svojih prvin na ognju praženo stolčeno zrnje iz svežih klasov! ¹⁵ Nanjo zlij olje in polôži kadilo! To je jedilna daritev. ¹⁶ Duhovnik naj spominski dar – nekaj od stolčenega zrnja in olja z vsem kadilom – sežge kot ognjeno daritev Gospodu.‹«

Poglavje 19

¹ Boljši je revež, ki hodi v svoji popolnosti,
kakor kdor je zvijačnih ustnic in norec. ² Kjer ni spoznanja, ni dobrega čuta,
kdor je zaletavih nog, greši. ³ Človekovo bedaštvo spodnaša njegovo pot,
njegovo srce pa se jezi na Gospoda. ⁴ Bogastvo pridobiva veliko prijateljev,
siromaka pa njegov prijatelj zapušča. ⁵ Kriva priča ne ostane brez kazni,
kdor govori laži, se ne reši. ⁶ Mnogi se potegujejo za naklonjenost plemenitih,
vsak je prijatelj radodarnemu človeku. ⁷ Reveža sovražijo vsi njegovi bratje,
toliko bolj se mu oddaljujejo njegovi prijatelji:
sledi njihovim izrekom, njim pa ne. ⁸ Kdor pridobiva razsodnost, ljubi svoje življenje,
kdor pazi na razumnost, najde srečo. ⁹ Kriva priča ne ostane brez kazni,
kdor govori laži, se pogubi. ¹⁰ Norec ni vreden rahločutja,
še manj hlapec, da bi gospodoval nad veljaki. ¹¹ Človekova dojemljivost zadržuje njegovo jezo,
šteje si v čast, da spregleda žalitev. ¹² Kraljeva jeza je kakor besnenje leva,
njegova naklonjenost pa kakor rosa na travi. ¹³ Ponoreli sin je svojemu očetu v pogubo,
ženski prepiri so stalno kapljanje dežja. ¹⁴ Hiša in imetje sta dediščina po očetih,
dojemljiva žena pa je od Gospoda. ¹⁵ Lenoba spodnaša v mrtvilo,
kdor je omahljive volje, bo lačen. ¹⁶ Kdor se drži zapovedi, varuje svoje življenje,
kdor zaničuje njegove poti, umre. ¹⁷ Kdor je usmiljen s siromakom, posoja Gospodu,
povrnil mu bo njegovo delo. ¹⁸ Vzgajaj svojega sina, saj je upanje,
tvoja duša naj se ne prevzdigne, da bi ga izročil smrti. ¹⁹ Srdit človek nosi kazen,
kajti če posreduješ, še kaj dodaš. ²⁰ Poslušaj nasvet in sprejemaj vzgojo,
da boš nekoč postal moder. ²¹ V človekovem srcu je veliko načrtov,
uresniči pa se Gospodov sklep. ²² Kar je zaželeno pri človeku, je njegova dobrota,
boljši je revež kakor lažnivec. ²³ Strah Gospodov vodi v življenje,
kdor se siti z njim, bo spal,
nič hudega ga ne zadene. ²⁴ Lenuh spusti svojo roko v skledo,
a je ne more prinesti k svojim ustom. ²⁵ Udari posmehljivca in preprosti bo postal previden,
opomni razumnega in bo pridobil spoznanje. ²⁶ Kdor grdo ravna z očetom in preganja mater,
je ostuden in ogaben sin. ²⁷ Nehaj, sin moj, poslušati vzgojo,
pa boš zablodil od razumnih izrekov. ²⁸ Podla priča se posmehuje pravici,
usta krivičnih goltajo sprevrženost. ²⁹ Obsodbe so pripravljene za posmehljivce,
udarci za hrbte norcev.