Sveto pismo v enem letu

Poglavje 8

¹ Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri ² in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, ³ Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle iz svojega premoženja. ⁴ Ko se je zbirala velika množica in so ljudje iz raznih mest prihajali k njemu, je spregovoril v priliki: ⁵ »Sejalec je šel sejat svoje seme. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Pohodili so ga in ptice neba so ga pozobale. ⁶ Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage. ⁷ Drugo je padlo med trnje, in trnje, ki je zrastlo z njim, ga je zadušilo. ⁸ In spet drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« ⁹ Njegovi učenci so ga spraševali, kaj pomeni ta prilika. ¹⁰ Rekel jim je: »Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa je to dano v prilikah, da
gledajo, pa ne vidijo,
in poslušajo, pa ne doumejo.« ¹¹ »Prilika pa pomeni tole: Seme je Božja beseda. ¹² Ob poti so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi verovali in ne bi bili rešeni. ¹³ Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo, vendar ti nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v trenutku preizkušnje pa odpadejo. ¹⁴ Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, vendar se zaradi skrbi, bogastva in naslad življenja na svoji poti zadušijo, tako da ne obrodijo sadov. ¹⁵ Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki z lepim in dobrim srcem besedo slišijo in jo ohranijo ter v stanovitnosti obrodijo sad.« ¹⁶ »Nihče svetilke, potem ko jo prižge, ne pokriva s posodo ali jo postavlja pod posteljo, ampak jo daje na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč. ¹⁷ Nič ni namreč skrito, kar se ne bi razodelo, in nič zakrito, kar se ne bi spoznalo in prišlo na dan. ¹⁸ Pazíte vendar, kako poslušate! Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.« ¹⁹ Prišli pa so k njemu njegova mati in bratje, toda zaradi množice se niso mogli srečati z njim. ²⁰ Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti.« ²¹ On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo.« ²² Nekega dne je s svojimi učenci tudi on stopil v čoln in jim rekel: »Prepeljimo se na drugo stran jezera!« In so odrinili. ²³ Medtem ko so se peljali, je zaspal. In nad jezero je prihrumel silen vihar. Čoln je napolnila voda in bili so v nevarnosti. ²⁴ Pristopili so torej, ga prebudili in rekli: »Učenik, Učenik, izgubljeni smo!« In vstal je ter zapretil vetru in razburkani vodi. Ponehala sta in nastala je tišina. ²⁵ Rekel jim je: »Kje je vaša vera?« Obšel jih je strah, začudili so se in govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da ukazuje celo vetrovom in vodi in so mu pokorni?«

Poglavje 12

¹ Gospod je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. ² Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. ³ Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.« ⁴ Abram je šel, kakor mu je naročil Gospod, in Lot je šel z njim. Ko je Abram odšel iz Harána, je bil star petinsedemdeset let. ⁵ S seboj je vzel ženo Sarájo, bratovega sina Lota in vse premoženje, ki sta ga zbrala, in vse duše, ki sta jih pridobila v Haránu. Odšli so in se napotili proti kánaanski deželi.Ko so prišli v kánaansko deželo, ⁶ je Abram prehodil deželo do kraja Sihem, do Moréjevega hrasta – Kánaanci so takrat živeli v deželi. ⁷ Gospod se mu je prikazal in rekel: »Tvojemu potomstvu bom dal to deželo.« Tam je postavil oltar Gospodu, ki se mu je bil prikazal. ⁸ Od tam je šel naprej na vzhodno gorovje do Betela in se ušotoril tako, da je imel Betel na zahodni, Aj pa na vzhodni strani. Tam je postavil Gospodu oltar in klical Gospodovo ime. ⁹ Potem se je spet odpravil na pot in tako potoval proti Negebu. ¹⁰ Tedaj je v deželi nastala lakota in Abram je šel v Egipt, da bi tam nekaj časa ostal; kajti lakota v deželi je bila huda. ¹¹ Ko pa se je približal Egiptu, je rekel ženi Saráji: »Glej, vem, da si lepa ženska. ¹² Ko te bodo Egipčani videli in rekli: ›To je njegova žena,‹ bodo mene ubili, tebe pa pustili pri življenju. ¹³ Reci, prosim, da si moja sestra, da se mi bo dobro godilo zaradi tebe in bom po tvoji zaslugi ostal živ.« ¹⁴ Ko je torej Abram prispel v Egipt, so Egipčani videli, da je žena zelo lepa. ¹⁵ Videli so jo tudi faraonovi uradniki in jo hvalili faraonu. Tako so ženo vzeli v faraonovo hišo. ¹⁶ Zaradi nje je lepo ravnal z Abramom: dobil je drobnico in govedo, osle, hlapce in dekle, oslice in kamele. ¹⁷ Gospod pa je udaril faraona in njegovo hišo s hudimi nadlogami zaradi Abramove žene Saráje. ¹⁸ Faraon je poklical Abrama in rekel: »Kako si mi mogel to storiti? Zakaj mi nisi povedal, da je to tvoja žena? ¹⁹ Zakaj si rekel, da je tvoja sestra, da sem si jo vzel za ženo? Glej, tu imaš zdaj svojo ženo, vzemi jo in pojdi!« ²⁰ Faraon je glede njega dal ukaze svojim možem in pospremili so Abrama, njegovo ženo in vse njegovo imetje.

Poglavje 6

² Gospod, v svojem gnevu me ne grajaj,
v svoji srditosti me ne karaj! ³ Izkaži mi milost, Gospod, ker sem onemogel,
ozdravi me, Gospod, ker so moje kosti potrte. ⁴ Tudi moja duša je silno potrta;
a ti, Gospod, doklej? ⁵ Vrni se, Gospod, reši moje življenje,
odreši me zaradi svoje dobrote! ⁶ Zakaj v smrti ni spomina nate,
kdo se ti zahvaljuje v podzemlju? ⁷ Utrujen sem od vzdihovanja,
vsako noč oblivam svojo posteljo,
s solzami močim svoje ležišče. ⁸ Moje oko je otopelo od žalosti,
postaralo se je med vsemi mojimi nasprotniki. ⁹ Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico,
kajti Gospod je uslišal glas mojega ihtenja. ¹⁰ Gospod je uslišal mojo prošnjo,
Gospod je sprejel mojo molitev. ¹¹ Osramočeni bodo, zelo bodo zmedeni vsi moji sovražniki,
obrnili se bodo, mahoma bodo osramočeni.