Sveto pismo v enem letu

Poglavje 6

²⁷ »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. ²⁸ Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. ²⁹ Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. ³⁰ Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. ³¹ In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. ³² Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. ³³ Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. ³⁴ In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. ³⁵ Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. ³⁶ Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« ³⁷ »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. ³⁸ Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« ³⁹ Povedal pa jim je tudi priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? ⁴⁰ Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. ⁴¹ Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? ⁴² Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.« ⁴³ »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. ⁴⁴ Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. ⁴⁵ Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.« ⁴⁶ »Kaj me kličete: ›Gospod, Gospod‹ in ne delate tega, kar pravim? ⁴⁷ Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; ⁴⁸ podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo. Ko je nastala povodenj, se je vodovje ulilo proti tej hiši, a je ni moglo omajati, ker je bila trdno sezidana. ⁴⁹ Kdor pa jih sliši in ne uresničuje, je podoben človeku, ki je zidal hišo na zemljo brez temelja. Vodovje se je ulilo proti njej in se je takoj zrušila in podrtija te hiše je velika.«

Poglavje 6

¹ Ko so se ljudje začeli množiti po zemlji, so se jim rojevale tudi hčere ² in Božji sinovi so videli, da so človeške hčere lepe. Jemali so si jih za žene, katere koli so izbrali. ³ Gospod je rekel: »Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let.« ⁴ Tiste dni in tudi pozneje – ko so hodili Božji sinovi k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke – so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči možje iz davnine. ⁵ Gospod pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno. ⁶ Gospodu je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu. ⁷ Rekel je torej Gospod: »Izbrisal bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje, ljudi in živino, laznino in ptice neba, kajti žal mi je, da sem jih naredil.« ⁸ Noe pa je našel milost v Gospodovih očeh. ⁹ To je Noetov rodovnik. Noe je bil pravičen mož, popoln sredi svojega rodu. Noe je hodil z Bogom. ¹⁰ Noetu so se rodili trije sinovi: Sem, Ham in Jafet. ¹¹ Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja. ¹² Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je pokvarjena; vse meso je spridilo svojo pot na zemlji. ¹³ Bog je rekel Noetu: »Sklenil sem, da je prišel konec vsega mesa, kajti napolnili so zemljo z nasiljem, zato, glej, jih bom uničil z zemljo vred.« ¹⁴ »Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega lesa. Narêdi jo z več prostori in jo od znotraj in od zunaj premaži z zemeljsko smolo. ¹⁵ Takole jo narêdi: ladja naj bo dolga tristo komolcev, široka petdeset in visoka trideset komolcev. ¹⁶ Zgoraj naredi ladji streho, en komolec nad njo jo postavi, in ob strani napravi vhod v ladjo. Narêdi jo tako, da bo imela spodnji, srednji in zgornji oddelek. ¹⁷ Glej, zlil bom vode potopa na zemljo, da uničim vse meso pod nebom, v katerem je dih življenja. Vse, kar je na zemlji, bo preminilo. ¹⁸ S teboj pa sklepam zavezo. Pojdi torej v ladjo ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov! ¹⁹ In od vseh živali, od vsega mesa, spravi po dvoje v ladjo, da bodo skupaj s teboj ostale pri življenju! Naj bodo samci in samice! ²⁰ Od ptic po njihovih vrstah, od živine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vsake vrste naj po dve živali prideta k tebi, da bodo ostale pri življenju. ²¹ Ti pa si vzemi vsakršnega živeža, kar boš potreboval za hrano, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni.« ²² Noe je to storil; prav tako, kakor mu je Bog zapovedal, tako je storil.

Poglavje 7

¹ Gospod je rekel Noetu: »Pojdi v ladjo ti in vsa tvoja družina, kajti vidim, da si sredi tega rodu pravičen pred menoj. ² Od vseh čistih živali vzemi s seboj po sedem parov, samce in samice, od živali pa, ki niso čiste, vzemi po dvoje, samca in samico. ³ Tudi od ptic neba vzemi od vsake vrste po sedem parov, samce in samice, da ohraniš pri življenju zarod po vsej zemlji. ⁴ Kajti še sedem dni in storil bom, da bo deževalo na zemljo štirideset dni in štirideset noči in iztrebil bom s površja zemlje vsa bitja, ki sem jih naredil.« ⁵ Noe je storil vse tako, kakor mu je zapovedal Gospod. ⁶ Noe je bil star šeststo let, ko so nastopile vode potopa na zemlji. ⁷ Noe in z njim njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov so šli v ladjo, da bi se rešili pred vodami potopa. ⁸ Od čistih živali in od živali, ki niso čiste, od ptic in od vsega, kar lazi po zemlji, ⁹ so prišli po dva in dva k Noetu v ladjo, samci in samice, kakor je Bog zapovedal Noetu. ¹⁰ Po sedmih dneh so vode potopa prišle na zemljo. ¹¹ V šeststotem letu Noetovega življenja, na sedemnajsti dan drugega meseca, so začeli bruhati vsi studenci velikih globin in odprle so se nebesne zapornice. ¹² Štirideset dni in štirideset noči je deževalo na zemljo. ¹³ Prav ta dan so šli Noe, njegovi sinovi Sem, Ham in Jafet in z njimi Noetova žena ter tri žene njegovih sinov v ladjo. ¹⁴ Ti, vse zveri po njihovih vrstah, vsa živina po njenih vrstah in vsa laznina, ki se plazi po zemlji, po njenih vrstah in vse ptice po njihovih vrstah, vse, kar ima perje in peruti, ¹⁵ vse to je prišlo k Noetu v ladjo, po dva in dva od vsega mesa, v katerem je dih življenja. ¹⁶ Prišli in vstopili so torej samci in samice od vsega mesa, kakor mu je Bog zapovedal. Gospod pa je zaprl vrata za njim. ¹⁷ In potop je bil na zemlji štirideset dni. Vode so narasle in vzdignile ladjo, tako da je splavala nad zemljo. ¹⁸ Vode so se dvignile in zelo narasle na zemlji, ladja pa je plavala na vodi. ¹⁹ Vode so čedalje huje naraščale na zemlji in pokrile vse visoke gore, kar jih je pod vsem nebom. ²⁰ Vzdignile so se za petnajst komolcev nad vrhove in pokrile gore. ²¹ Tako je preminilo vse meso, ki se je gibalo po zemlji: ptice, živina, zveri in vsa drobna bitja, ki mrgolijo po zemlji, in vsi ljudje. ²² Pomrlo je vse, kar je imelo v nosnicah dih življenja in je živelo na kopnem. ²³ Iztrebil je s površja zemlje vse, kar živi: ljudi in živino, laznino in ptice neba; iztrebljeni so bili z zemlje. Ostali so samo Noe in tisti, ki so bili z njim v ladji. ²⁴ Vode so naraščale na zemlji sto petdeset dni.

Poglavje 3

² Gospod, kako veliko je mojih nasprotnikov!
Mnogi vstajajo zoper mene, ³ mnogi pravijo moji duši:
»Ni rešitve zanj pri Bogu.« Sela. ⁴ Ti pa, Gospod, si ščit zame,
moja slava in tisti, ki mi dviga glavo. ⁵ S svojim glasom kličem h Gospodu
in me usliši s svoje svete gore. Sela. ⁶ Jaz sem legel počivat in zaspal,
prebudil sem se, ker me je Gospod podpiral. ⁷ Ne bojim se množic ljudstva,
ki so se postavile naokrog zoper mene. ⁸ Vstani, Gospod, reši me, moj Bog!
Saj ti udariš vse moje sovražnike po čeljustih,
zobe krivičnikov razbiješ. ⁹ Gospodova je rešitev,
nad tvojim ljudstvom naj bo tvoj blagoslov! Sela.