Sveto pismo v enem letu

Poglavje 3

¹ Zato, sveti bratje, deležni nebeškega klica, pomislite na Jezusa, apostola in vélikega duhovnika vere, ki jo izpovedujemo. ² On je bil zvest tistemu, ki ga je postavil, kakor je bil Mojzes zvest v vsej njegovi hiši. ³ Jezus je namreč v primerjavi z Mojzesom zaslužil toliko večjo slavo, kolikor večja čast gre tistemu, ki je hišo zgradil, kakor hiši sami. ⁴ Vsako hišo pač kdo gradi. Tisti, ki je zgradil vse, pa je Bog. ⁵ Mojzes je bil sicer zvest v vsej njegovi hiši kot služabnik, da bi pričeval o tem, kar naj bi se pozneje govorilo, ⁶ Kristus pa je bil zvest kot Sin, in sicer nad svojo hišo. Njegova hiša pa smo mi, če ohranimo zaupnost in ponos, ki ga daje upanje. ⁷ Zato – kakor govori Sveti Duh:
Če danes zaslišite njegov glas, ⁸ ne zakrknite svojih src kakor ob uporu,
kakor na dan preizkušnje v puščavi, ⁹ kjer so me vaši očetje preizkušali, me preverjali,
čeprav so ¹⁰ štirideset let gledali moja dela.
Zato sem težko prenašal ta rod
in rekel: »Vedno blodijo v srcu,
niso spoznali mojih poti.« ¹¹ Tako sem prisegel v svoji jezi:
»Ne bodo stopili v moj počitek.« ¹² Pazíte, bratje, da v katerem med vami ne bo hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga. ¹³ Nasprotno, iz dneva v dan drug drugega spodbujajte, dokler še lahko rečemo »danes«, da ne bi kdo med vami zakrknil, ker bi ga prevaral greh. ¹⁴ Kristusa smo namreč deležni, če bomo obstoj, ki smo ga prejeli na začetku, ohranili neomajen do konca, ¹⁵ saj je rečeno:
Če danes zaslišite njegov glas,
ne zakrknite svojih src kakor ob uporu! ¹⁶ Kdo so bili tisti, ki so poslušali, pa so se upirali? Mar ne vsi, ki so pod Mojzesovim vodstvom šli iz Egipta? ¹⁷ Koga je štirideset let težkó prenašal? Mar ne tistih, ki so grešili in katerih trupla so popadala v puščavi? ¹⁸ Katerim je prisegel, da ne bodo stopili v njegov počitek, če ne tistim, ki so bili nepokorni? ¹⁹ Tako vidimo, da zaradi nevere niso mogli vstopiti.

Poglavje 4

¹ Bojmo se torej, da bi kateri izmed vas mislil, da je zamudil, ko pa še traja obljuba glede vstopa v njegov počitek. ² Nam je bil oznanjen evangelij prav tako kakor onim, le da njim ni koristila beseda, ki so jo slišali, ker se v veri niso pridružili tistim, ki so poslušali. ³ Mi, ki smo vero sprejeli, pa stopamo v počitek, kakor je rekel:
Tako sem prisegel v svoji jezi:
»Ne bodo stopili v moj počitek.«Pa vendar so bila njegova dela dokončana že od stvarjenja sveta. ⁴ Kajti nekje je rekel o sedmem dnevu takole: In Bog je počival sedmi dan od vseh svojih del. ⁵ In na istem mestu spet pravi: Ne bodo stopili v moj počitek. ⁶ Ker torej ta še vedno ostaja, da bi nekateri prišli vanj, a tisti, ki jim je bil evangelij oznanjen prej, zaradi nepokornosti vanj niso stopili, ⁷ znova določa neki dan, danes, ko po Davidu čez toliko časa pove, kakor je bilo že rečeno:
Če danes zaslišite njegov glas,
ne zakrknite svojih src! ⁸ Ko bi jih namreč Józue pripeljal v počitek, po vsem tem ne bi govoril o nekem drugem dnevu. ⁹ Potemtakem sobotni počitek čaka Božje ljudstvo. ¹⁰ Kdor namreč stopi v njegov počitek, se spočije od svojih del, kakor se je Bog od svojih. ¹¹ Potrudimo se torej stopiti v ta počitek, da ne bo kdo po tem zgledu padel zaradi nepokornosti. ¹² Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. ¹³ Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.

Poglavje 48

¹ Po teh dogodkih so sporočili Jožefu: »Tvoj oče je bolan.« Vzel je s seboj svoja sinova: Manáseja in Efrájima. ² Jakobu so povedali: »Tvoj sin Jožef prihaja k tebi.« Izrael je tedaj zbral moči in se usedel na postelji. ³ Jakob je rekel Jožefu: »Bog Mogočni se mi je prikazal v Luzu v kánaanski deželi in me blagoslovil ⁴ ter mi rekel: ›Naredil te bom rodovitnega in te namnožil in naredil bom iz tebe občestvo ljudstev. To deželo dajem tvojemu potomstvu za teboj v večno last.‹ ⁵ In tvoja sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, naj bosta moja: Efrájim in Manáse naj bosta moja kakor Ruben in Simeon. ⁶ Toda tvoji otroci, rojeni za njima, naj bodo tvoji; po imenu svojih bratov naj se imenujejo pri svoji dediščini! ⁷ Ko sem prišel iz Mezopotamije, mi je v kánaanski deželi na poti umrla Rahela, ko je bilo še kos poti do Efráte. Tam sem jo pokopal, ob poti v Efráto, to je Betlehem.« ⁸ Ko je Izrael videl Jožefova sinova, je rekel: »Kdo sta ta dva?« ⁹ Jožef je rekel očetu: »Moja sinova sta, ki mi ju je tukaj dal Bog.« Rekel je: »Pripelji ju, prosim, k meni, da ju blagoslovim!« ¹⁰ Izraelove oči so zaradi starosti postale motne, da ni mogel prav videti. Jožef ju je pripeljal bliže in Izrael ju je poljubil in objel. ¹¹ Potem je Izrael rekel Jožefu: »Nisem mislil, da bom še videl tvoje obličje, a glej, Bog mi je dal videti tudi tvoja potomca.« ¹² Nato ju je Jožef odmaknil od njegovih kolen in se priklonil z obrazom do tal. ¹³ Jožef je vzel oba, Efrájima s svojo desnico na Izraelovo levico in Manáseja s svojo levico na Izraelovo desnico ter ju primaknil blizu k njemu. ¹⁴ Izrael je iztegnil desnico in jo položil na Efrájimovo glavo, čeprav je bil mlajši, levico pa na Manásejevo glavo. Tako je prekrižal roki; ker je bil Manáse prvorojenec. ¹⁵ Potem je blagoslovil Jožefa, rekoč:
»Bog, pred čigar obličjem sta hodila moja očeta Abraham in Izak,
Bog, ki mi je bil pastir, odkar živim, do tega dne, ¹⁶ angel, ki me je rešil vsega hudega: naj blagoslovi ta mladeniča!
Naj se po njiju kliče moje ime in ime mojih očetov Abrahama in Izaka!
In razrasteta naj se v množico sredi dežele!« ¹⁷ Jožef je videl, da je njegov oče položil desnico na Efrájimovo glavo, to pa mu ni bilo všeč. Zato je prijel očetovo roko, da bi jo preložil z Efrájimove na Manásejevo glavo. ¹⁸ Rekel je očetu: »Ne tako, oče! Kajti ta je prvorojenec; polôži desnico na njegovo glavo!« ¹⁹ Oče pa ni hotel in je rekel: »Vem, moj sin, vem. Tudi iz njega bo nastalo ljudstvo in tudi on bo velik; toda njegov mlajši brat bo večji od njega in iz njegovih potomcev bo nastala polnost narodov.« ²⁰ Blagoslovil ju je torej tisti dan in rekel:
»S teboj bo Izrael blagoslavljal, govoreč:
›Stôri te Bog kakor Efrájima in kakor Manáseja!‹«Tako je postavil Efrájima pred Manáseja. ²¹ Izrael je rekel Jožefu: »Umrl bom, a Bog bo z vami in vas bo pripeljal nazaj v deželo vaših očetov. ²² Tebi dam en gorski hrbet več kakor tvojim bratom. Vzel sem ga iz rok Amoréjcev s svojim mečem in lokom.«

Poglavje 38

² Gospod, v svojem gnevu me ne kaznuj,
v svoji srditosti me ne karaj! ³ Zakaj tvoje puščice so me zadele,
tvoja roka se je spustila name. ⁴ Nič zdravega ni na mojem mesu zaradi tvoje togote,
ni miru na mojih kosteh zaradi mojega greha. ⁵ Zakaj moje krivde so mi zrasle čez glavo
kakor težko breme, pretežke so postale zame. ⁶ Moje rane zaudarjajo in se gnojijo
zaradi moje nespameti. ⁷ Upognil in sključil sem se do konca,
ves dan hodim žalosten, ⁸ kajti moja ledja so polna prisada,
nič zdravega ni na mojem mesu. ⁹ Izčrpan sem in pobit do konca,
vpijem od nemira svojega srca. ¹⁰ Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje,
moje vzdihovanje ti ni prikrito. ¹¹ Srce mi razbija, moč me je zapustila,
luč mojih oči, tudi te niso z mano. ¹² Moji prijatelji in tovariši stojijo proč od moje nadloge,
moji bližnji stojijo daleč stran. ¹³ Tisti, ki mi strežejo po življenju, nastavljajo zanko,
tisti, ki iščejo mojo nesrečo, govorijo pogubno,
prevare snujejo vsak dan. ¹⁴ Jaz pa sem kakor gluh, ne slišim,
kakor mutec, ki ne odpira svojih ust. ¹⁵ Postal sem kakor mož, ki ne sliši
in nima ugovorov v svojih ustih. ¹⁶ Zares, vate, Gospod, sem upal,
ti boš uslišal, Gospod, moj Bog. ¹⁷ Zakaj pravim: »Sicer se bodo veselili zaradi mene,
ko mi noga omahne, se bodo šopirili nad mano.« ¹⁸ Zakaj jaz sem nagnjen k padcu,
moja bolečina je vedno z mano. ¹⁹ Zares, svojo krivdo priznavam,
zaskrbljen sem zaradi svojega greha. ²⁰ Sovražniki mojega življenja so mogočni,
mnogo jih je, ki me v laži sovražijo. ²¹ Tisti, ki mi vračajo slabo za dobro,
me obtožujejo za dobro, za katero si prizadevam. ²² Ne zapusti me, o Gospod,
moj Bog, ne bodi daleč od mene! ²³ Hiti mi pomagat,
moj Gospod, moja rešitev!