Sveto pismo v enem letu

Poglavje 1

¹ Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, ² v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. ³ On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja. ⁴ Postal je toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime od njihovega je dobil. ⁵ Kateremu izmed angelov je namreč kdaj rekel:
Ti si moj sin,
danes sem te rodil?In spet:
Jaz mu bom oče
in on mi bo sin. ⁶ Ko vpelje prvorojenca v svet, spet pravi:
Pred njim naj se priklonijo vsi Božji angeli. ⁷ Glede angelov pravi:
Tisti, ki vetrove dela za svoje angele,
za svoje služabnike plamene ognja, ⁸ o Sinu pa:
Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke,
žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva. ⁹ Ljubil si pravičnost in sovražil nepostavnost,
zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil
z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike. ¹⁰ In:
Ti, Gospod, si v začetku utemeljil zemljo
in nebesa so delo tvojih rok. ¹¹ Ona dva bosta prešla, ti pa ostaneš.
Vsa se bosta postarala kakor obleka, ¹² kakor ogrinjalo ju boš zvil,
kakor plašč – in se bosta spremenila.
Ti pa si isti
in tvoja leta ne bodo minila. ¹³ Kateremu izmed angelov je kdaj rekel:
Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog? ¹⁴ Mar niso vsi ti le duhovi, ki opravljajo službo in so poslani, da strežejo zaradi tistih, ki bodo dediči odrešenja?

Poglavje 45

¹ Tedaj se Jožef ni mogel več premagovati vpričo vseh, ki so stali pri njem. Zaklical je: »Pošljite ven vse moje ljudi!« Tako ni bilo nikogar pri Jožefu, ko se je dal spoznati bratom. ² Potem je glasno zajokal, tako da so slišali Egipčani in slišala je faraonova hiša. ³ Jožef je rekel bratom: »Jaz sem Jožef! Ali moj oče še živi?« Bratje pa mu niso mogli odgovoriti; tako so osupnili pred njim. ⁴ Potem je Jožef rekel svojim bratom: »Stopite bliže k meni!« In ko so se mu približali, je rekel: »Jaz sem Jožef, vaš brat, ki ste ga prodali v Egipt. ⁵ Toda zdaj se nikar ne žalostite in si ne očitajte, da ste me prodali sem! Kajti Bog me je poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju. ⁶ Že dve leti vlada lakota v notranjosti dežele in bo še pet let, ko ne bodo ne orali ne želi. ⁷ Zato me je Bog poslal pred vami, da vam zagotovi ostanek v deželi, da vas ohrani pri življenju za veliko rešitev. ⁸ Tako me torej niste vi poslali sem, temveč Bog, ki me je postavil faraonu za očeta in za gospodarja vsej njegovi hiši ter za vladarja vse egiptovske dežele. ⁹ Pojdite hitro k mojemu očetu in mu recite: ›Tako govori tvoj sin Jožef: Bog me je postavil za gospodarja vsemu Egiptu; pridi k meni, nikar se ne múdi! ¹⁰ Prebival boš v gošenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji sinovi in sinovi tvojih sinov, tvoja drobnica in tvoje govedo in vse, kar imaš. ¹¹ Tam bom poskrbel zate, kajti še pet let bo lakota, da ne obubožaš ti, tvoja hiša in vsi tvoji.‹ ¹² Glejte, vaše oči in oči mojega brata Benjamina vidijo, da moja usta govorijo z vami. ¹³ Naznanite torej mojemu očetu vse moje dostojanstvo v Egiptu in vse, kar ste videli, ter mojega očeta hitro pripeljite sem!« ¹⁴ Potem se je oklenil brata Benjamina okoli vratu in jokal; tudi Benjamin je jokal ob njegovem vratu. ¹⁵ Nato je poljubil vse brate in jokal pri njih. Potem so njegovi bratje govorili z njim. ¹⁶ V faraonovi hiši se je zaslišal glas in so rekli: »Jožefovi bratje so prišli!« To je bilo faraonu in njegovim služabnikom všeč. ¹⁷ Faraon je rekel Jožefu: »Reci svojim bratom: ›Tole storite! Otovorite svojo živino in pojdite hitro v kánaansko deželo! ¹⁸ Vzemite očeta in svoje družine in pridite k meni! Dal vam bom, kar je najboljšega v egiptovski deželi; uživali boste obilje dežele.‹ ¹⁹ Ti pa jim narôči: ›Tole storite: vzemite si iz egiptovske dežele vozove za svoje otroke in žene; posadite tudi očeta na voz in pridite! ²⁰ Vašemu očesu naj ne bo žal zaradi vaše opreme, saj bo vaše vse, kar je v vsej egiptovski deželi najboljšega.‹« ²¹ Izraelovi sinovi so storili tako. Jožef jim je dal vozove po faraonovem naročilu; dal jim je tudi živeža na pot. ²² Vsakemu od njih je dal praznično oblačilo, Benjaminu pa tristo srebrnikov in pet prazničnih oblačil. ²³ Očetu je poslal deset oslov, obloženih z najboljšimi rečmi iz Egipta, in deset oslic, obloženih z žitom, kruhom in živili, očetu za pot. ²⁴ Potem je brate odslovil. Ko so odhajali, jim je rekel: »Ne prepirajte se med potjo!« ²⁵ Tako so odšli iz Egipta in prišli v kánaansko deželo k svojemu očetu Jakobu. ²⁶ Povedali so mu in rekli: »Jožef še živi in je celó vladar nad vso egiptovsko deželo!« A njegovo srce je ostalo hladno, ker jim ni verjel. ²⁷ Tedaj so mu ponovili vse besede, ki jim jih je rekel Jožef. In ko je videl vozove, ki jih je Jožef poslal, da bi ga odpeljali, je oživel duh njihovega očeta Jakoba. ²⁸ Izrael je rekel: »Zadosti! Moj sin Jožef še živi! Pojdem, da ga vidim, preden umrem.«

Poglavje 46

¹ Izrael se je odpravil z vsem, kar je imel. Ko je prišel do Beeršébe, je Bogu svojega očeta Izaka daroval klavne daritve. ² Bog je rekel Izraelu v nočnih prikaznih: »Jakob, Jakob!« In ta je rekel: »Tukaj sem.« ³ Rekel je: »Jaz sem Bog, Bog tvojega očeta. Ne boj se iti v Egipt, kajti tam bom iz tebe naredil velik narod. ⁴ S teboj pojdem v Egipt in te gotovo tudi popeljem nazaj. Jožef ti bo s svojo roko zatisnil oči.« ⁵ Jakob se je vzdignil iz Beeršébe. Izraelovi sinovi so posadili očeta Jakoba, svoje otroke in žene na vozove, ki jih je poslal faraon, da bi ga odpeljali. ⁶ Vzeli so tudi živino in imetje, ki so ga pridobili v kánaanski deželi. Tako so Jakob in z njim vsi njegovi potomci prišli v Egipt, ⁷ njegovi sinovi in sinovi njegovih sinov, njegove hčere in hčere njegovih sinov. Vse svoje potomstvo je pripeljal s seboj v Egipt. ⁸ In to so imena Izraelovih sinov, ki so prišli v Egipt: Jakob in njegovi sinovi: Jakobov prvorojenec Ruben. ⁹ Rubenovi sinovi: Henoh, Palú, Hecrón in Karmí. ¹⁰ Simeonovi sinovi: Jemuél, Jamín, Ohad, Jahín, Cohar in Šaúl, sin Kánaanke. ¹¹ Levijevi sinovi: Geršón, Kehát in Merarí. ¹² Judovi sinovi: Er, Onán, Šelá, Perec in Zerah. Er in Onán sta umrla v kánaanski deželi, Perecova sinova pa sta bila Hecrón in Hamúl. ¹³ Isahárjevi sinovi: Tolá, Puvá, Job in Šimrón. ¹⁴ Zábulonovi sinovi: Sered, Elón in Jahleél. ¹⁵ To so Leini sinovi, ki jih je rodila Jakobu v Mezopotamiji kakor tudi hčer Dino. Njegovih sinov in hčera je bilo skupaj triintrideset duš. ¹⁶ Gadovi sinovi: Cifjón, Hagí, Šuní, Ecbón, Erí, Aród in Arelí. ¹⁷ Aserjevi sinovi: Jimná, Jišvá, Jišví, Berijá in njihova sestra Sêraha. Berijájeva sinova pa sta Heber in Malkiél. ¹⁸ To so sinovi Zilpe, ki jo je Labán dal svoji hčeri Lei; te je rodila Jakobu: šestnajst duš. ¹⁹ Sinova Jakobove žene Rahele: Jožef in Benjamin. ²⁰ Jožefu sta se rodila v egiptovski deželi Manáse in Efrájim, ki mu jih je rodila Asenáta, hči Potifêra, duhovnika v Onu. ²¹ Benjaminovi sinovi: Bela, Beher, Ašbél, Gerá, Naamán, Ehí, Roš, Mupím, Hupím in Ard. ²² To so Rahelini sinovi, ki so se rodili Jakobu, skupaj štirinajst duš. ²³ Danov sin: Huším. ²⁴ Neftálijevi sinovi: Jahceél, Guní, Jecer in Šilém. ²⁵ To so sinovi Bilhe, ki jo je Labán dal svoji hčeri Raheli; te je rodila Jakobu, skupaj sedem duš. ²⁶ Vseh duš, ki so prišle z Jakobom v Egipt, tistih, ki so izšli iz njega, brez žen Jakobovih sinov, je bilo skupaj šestinšestdeset duš. ²⁷ Jožefova sinova, ki sta se mu rodila v Egiptu: dve duši. Vseh duš Jakobove hiše, ki so prišli v Egipt, je bilo sedemdeset. ²⁸ Poslal je Juda pred seboj k Jožefu, naj pride pred njim v Gošen. Tako so prišli v deželo Gošen. ²⁹ Tedaj je Jožef napregel svoj voz in šel očetu naproti v Gošen. Ko ga je ta zagledal, se ga je oklenil okoli vratu in dolgo jokal ob njegovem vratu. ³⁰ Izrael je rekel Jožefu: »Zdaj rad umrem, ko sem videl tvoje obličje, da še živiš!«

Poglavje 36

² Hudodelski govor krivičniku je sredi njegovega srca,
ni strahu Božjega pred njegovimi očmi. ³ Zakaj v svojih očeh si preveč laska,
da bi odkril svojo krivdo in jo sovražil. ⁴ Besede njegovih ust so zloba in prevara,
nehal je ravnati razumno, delati dobro. ⁵ Zlobno misli na svojem ležišču,
stopa na pot, ki ni dobra,
hudobije ne zavrača. ⁶ Gospod, v nebesih je tvoja dobrota,
tvoja zvestoba sega do oblakov. ⁷ Tvoja pravičnost je kakor božanske gore,
tvoja sodba je kakor neizmerna globočina,
Gospod, ti rešuješ ljudi in živali. ⁸ O Bog, kako dragocena je tvoja dobrota!
Človeški sinovi se zatekajo v senco tvojih peruti. ⁹ Opajajo se z obiljem tvoje hiše,
v reki svojih radosti jih napajaš. ¹⁰ Zakaj v tebi je izvir življenja,
v tvoji luči vidimo luč. ¹¹ Ohrani svojo dobroto njim, ki te poznajo,
svojo pravičnost iskrenim v srcu. ¹² Naj ne pride do mene noga prevzetnosti,
roka krivičnih naj me ne prežene. ¹³ Tam so padli hudodelci,
podrti so bili, pa ne morejo vstati.