Sveto pismo v enem letu

Poglavje 3

²¹ Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. ²² Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« ²³ Ko je Jezus začel z delovanjem, je bil star okrog trideset let. Bil je, kakor so mislili, Jožefov sin, Jožef pa Élijev, ²⁴ ta Matátov, ta Levijev, ta Melhíjev, ta Janájev, ta Jožefov, ²⁵ ta Matitjájev, ta Amosov, ta Nahumov, ta Heslíjev, ta Nangájev, ²⁶ ta Mahatov, ta Matitjájev, ta Šimíjev, ta Jozéhov, ta Jodájev, ²⁷ ta Johanánov, ta Rezájev, ta Zerubabélov, ta Šealtiélov, ta Neríjev, ²⁸ ta Melhíjev, ta Adíjev, ta Kosámov, ta Elmadámov, ta Erov, ²⁹ ta Jošúov, ta Eliézerjev, ta Jorímov, ta Matátov, ta Levijev, ³⁰ ta Simeonov, ta Judov, ta Jožefov, ta Jonámov, ta Eljakímov, ³¹ ta Meleájev, ta Menájev, ta Matatájev, ta Natánov, ta Davidov, ³² ta Jesejev, ta Obédov, ta Boazov, ta Salmónov, ta Nahšónov, ³³ ta Aminadábov, ta Admínov, ta Arníjev, ta Hecrónov, ta Perecov, ta Judov, ³⁴ ta Jakobov, ta Izakov, ta Abrahamov, ta Terahov, ta Nahórjev, ³⁵ ta Serúgov, ta Regujev, ta Pelegov, ta Eberjev, ta Šelahov, ³⁶ ta Kenánov, ta Arpahšádov, ta Semov, ta Noetov, ta Lamehov, ³⁷ ta Matuzalemov, ta Henohov, ta Jeredov, ta Mahalalélov, ta Kenánov, ³⁸ ta Enóšev, ta Setov, ta Adamov, Adam pa Božji.

Poglavje 42

¹ Tedaj me je peljal ven na zunanji dvor, proti severu, in me pripeljal k sobam ob tempeljskem dvorišču, nasproti poslopja na severu. ² Sprednja dolžina je bila: sto komolcev, severni vhod, in širina petdeset komolcev. ³ Nasproti vratom v notranji dvor in nasproti tlaku na zunanjem dvoru je bila galerija ob galeriji, v treh nadstropjih. ⁴ Pred sobami je bil hodnik, deset komolcev širok proti notranjosti in sto komolcev dolg. Njihova vrata so bila obrnjena proti severu. ⁵ Zgornje sobe so bile krajše kot spodnje in srednje v poslopju, ker so jim galerije jemale prostor. ⁶ Bile so trinadstropne in niso imele stebrov, kakršni so bili na dvoru. Zato so se razlikovale od spodnjih in srednjih, gledano od tal. ⁷ Na zunanji strani, vzporedno s sobami, je bil zid proti zunanjemu dvoru, pred sobami; dolg je bil petdeset komolcev. ⁸ Sobe ob zunanjem dvoru so bile namreč dolge petdeset komolcev, sobe nasproti templju pa sto komolcev. ⁹ Pod temi sobami je bil vhod z vzhodne strani, če si šel vanje z zunanjega dvora. ¹⁰ Tudi po širini zidu na dvoru proti jugu, pred zaprtim dvoriščem in nasproti poslopja so bile sobe, ¹¹ pred njimi pa hodnik. Podobne so bile sobam na severni strani: enako dolge in široke. Vse so imele enake izhode in vhode, in sicer po svojih pravilih. ¹² Kakor vhodi v sobe, ki so bile na južni strani, je bil vhod na začetku poti, poti ob zaščitnem zidu, na vzhodni strani za tistega, ki je vstopal. ¹³ Oni mi je rekel: »Sobe na severu in sobe na jugu, ki so pred zaprtim dvoriščem, so svete sobe, tu naj uživajo presvete darove duhovniki, ki se smejo bližati Gospodu. Tja naj polagajo presvete darove, jedilno daritev, daritev za greh in spravno daritev, saj je to svet kraj. ¹⁴ Ko duhovniki pristopijo, naj ne hodijo iz svetega prostora na zunanji dvor, ne da bi v njih odložili oblačila, v katerih so opravljali službo, ker so sveta. Oblečejo naj druga oblačila, šele potem naj se bližajo kraju, ki je določen za ljudstvo.« ¹⁵ Ko je premeril notranjost templja, me je peljal skozi vzhodna vrata ven in zmeril njegov obseg. ¹⁶ Z merilno palico je izmeril vzhodno stran: po merilni palici petsto komolcev. ¹⁷ Potem je izmeril severno stran: po merilni palici petsto komolcev. ¹⁸ Zatem je izmeril južno stran: po merilni palici petsto komolcev. ¹⁹ Nato se je obrnil na zahodno stran in nameril po merilni palici petsto komolcev. ²⁰ Na štirih straneh je meril: krog in krog je bilo obzidje, petsto komolcev dolgo in petsto široko, da je ločevalo sveto od svetnega.

Poglavje 43

¹ Nato me je peljal k vratom, vratom, ki so gledala proti vzhodu. ² Zagledal sem veličastvo Izraelovega Boga, ki je prihajalo z vzhoda. Njegovo bučanje je bilo kakor bučanje velikih voda in zemlja je žarela od njegovega veličastva. ³ Prikazen, ki sem jo videl, je bila taka kakor prikazen, ki sem jo videl, ko je prišel uničit mesto, in kot prikazen, ki sem jo videl ob reki Kebár. Padel sem na obraz, ⁴ Gospodovo veličastvo je prihajalo v tempelj skozi vrata, ki so gledala na vzhod. ⁵ Duh me je vzdignil in me odpeljal na notranji dvor. In glej, Gospodovo veličastvo je napolnilo tempelj. ⁶ Tedaj sem zaslišal, kako me je nekdo iz templja nagovoril, medtem ko je oni mož stal poleg mene. ⁷ Rekel mi je: »Sin človekov, to je prostor mojega prestola, kraj za stopala mojih nog, tu bom na veke prebival med Izraelovimi sinovi. Izraelova hiša ne bo več skrunila mojega svetega imena, ne oni ne njihovi kralji s svojim vlačuganjem in s trupli svojih umrlih kraljev, ⁸ ko so postavili svoj prag ob moj prag in svoje podboje poleg mojih podbojev, da je bil le zid med menoj in njimi. Ker so oskrunjali moje sveto ime z gnusobami, ki so jih počenjali, sem jih v svoji jezi pokončal. ⁹ Zdaj pa naj odpravijo izpred mene svoje vlačuganje in trupla svojih kraljev, da bom na veke prebival med njimi. ¹⁰ Ti, sin človekov, opiši Izraelovi hiši tempelj, da jih bo sram zaradi njihovih krivd; potem smejo izmeriti načrt. ¹¹ Če se bodo sramovali vsega, kar so počenjali, predstavi načrt templja, njegovo opremo, njegove izhode in vhode, vso njegovo podobo, vse njegove zakone in vse postave. Pred njihovimi očmi jih zapiši, da se bodo držali vseh njegovih načrtov in zakonov in jih uresničili. ¹² To je tempeljska postava: Vse njegovo ozemlje na vrhu gore naj bo krog in krog presveto. Glej, to je tempeljska postava.« ¹³ Tole so mere oltarja, v komolcih: komolec naj znaša komolec in eno dlan. Podnožje je komolec visoko in komolec široko. Njegov okrajek na njegovem robu naokrog: pedenj. Oltar je takole visok: ¹⁴ od podnožja na tleh do spodnjega podzidka dva komolca, širok pa komolec. Od malega podzidka do velikega: štiri komolce, širok pa komolec. ¹⁵ Oltarno ognjišče: štiri komolce; od ognjišča navzgor so štirje rogovi. ¹⁶ Ognjišče je dvanajst komolcev dolgo in dvanajst široko, tako da njegove štiri strani sestavljajo kvadrat. ¹⁷ Podzidek je štirinajst komolcev dolg in štirinajst širok, torej kvadraten. Okrajek okoli njega je pol komolca širok, njegovo podnožje pa znaša komolec krog in krog. Njegove stopnice so obrnjene proti vzhodu. ¹⁸ Tedaj mi je rekel: Sin človekov, tako govori Gospod Bog: Tole so zakoni glede oltarja na dan, ko ga bodo delali, da se bo na njem darovala žgalna daritev in se na njem škropila kri: ¹⁹ levitskim duhovnikom iz Cadókovega potomstva, ki se mi smejo bližati in mi služiti – govori Gospod Bog – boš tedaj dal junca v daritev za greh. ²⁰ Vzel boš nekaj njegove krvi in pomazal štiri oltarne rogove, štiri vogale podzidka in okrajek okrog, da ga očistiš greha in opraviš zanj spravo. ²¹ Nato vzemi junca za daritev za greh in ga sežgi na določenem kraju pri templju, zunaj svetišča. ²² Drugi dan boš daroval neoporečnega kozla v daritev za greh, da se oltar očisti greha, kakor so ga očistili z juncem. ²³ Ko boš dokončal očiščevanje, daruj neoporečnega junca in neoporečnega ovna izmed drobnice. ²⁴ Daruj ju pred Gospodom; duhovniki naj nanju potresejo sol in ju darujejo kot žgalno daritev za Gospoda. ²⁵ Sedem dni zapored pripravi kozla v daritev za greh; tudi neoporečnega junca in neoporečnega ovna izmed drobnice naj pripravijo. ²⁶ Sedem dni naj opravljajo spravo za oltar, ga očiščujejo in posvečujejo. ²⁷ Ko se iztečejo dnevi, naj duhovniki osmi dan in naprej darujejo na oltarju vaše žgalne in mirovne daritve. Takrat vam bom milostljiv, govori Gospod Bog.

Poglavje 63

¹ »Kdo je ta, ki prihaja iz Edóma,
v pordečenih oblačilih iz Bocre,
ta, ki je veličasten v svoji obleki
in ponosno stopa v svoji silni moči?«
»Jaz sem, ki govorim v pravičnosti,
močan, da odrešim.« ² »Zakaj je rdeča tvoja obleka
in so tvoja oblačila kakor mastilčeva v stiskalnici?« ³ »Sam sem mastil v čebru,
izmed ljudstev ni bilo nikogar z menoj.
Pohodil sem jih v svoji jezi,
poteptal sem jih v svoji srditosti.
Njihova kri je oškropila moja oblačila,
umazal sem si vso obleko. ⁴ Kajti dan maščevanja mi je bil na srcu,
prišlo je leto mojega odkupljenja. ⁵ Oziral sem se, pa ni bilo pomočnika,
osupnil sem, pa me nihče ni podprl.
Tedaj mi je pomagal moj laket,
moja srditost me je podprla. ⁶ V svoji jezi sem strl ljudstva,
potolkel sem jih v svoji srditosti
in jim spustil sok na zemljo.« ⁷ Gospodove dobrote bom klical v spomin,
Gospodova slavna dela,
po vsem, kar nam je storil Gospod,
hiši Izraelovi po veliki dobroti,
ki jim jo je izkazal po svojem usmiljenju,
po obilju svojih dobrot. ⁸ Rekel je: »Saj so moje ljudstvo,
sinovi, ki ne bodo lagali!«
in jim je postal rešitelj ⁹ v sleherni njihovi stiski:
ne kak poslanec ali angel,
njegovo obličje jih je rešilo,
v svoji ljubezni in prizanesljivosti jih je sam odkupil,
vzdignil jih je in jih nosil vse dni iz davnine. ¹⁰ Oni pa so se upirali
in žalili njegovega svetega duha.
Zato se jim je spremenil v sovražnika,
on sam se je bojeval proti njim. ¹¹ In spomnilo se je nekdanjih dni,
Mojzesa, njegovo ljudstvo:
Kje je ta, ki je popeljal iz vode
pastirje njegove črede?
Kje je ta, ki je položil nanj
svojega svetega duha, ¹² ki je Mojzesovo desnico vodil
s svojim veličastnim laktom,
ki je pred njim razdelil vode,
da bi ovekovečil svoje ime, ¹³ ki jih je vodil skozi vodovja
kakor konja skozi puščavo,
in niso se spotaknili? ¹⁴ Kakor živino, ki stopa v dolino,
jih je Gospodov duh vodil k počitku,
tako si vodil svoje ljudstvo,
da bi poveličal svoje ime. ¹⁵ Ozri se iz nebes in poglej
iz svojega svetega in veličastnega bivališča:
kje sta tvoja gorečnost in tvoja moč?
Utrip tvojega srca in tvoje usmiljenje
sta se zaustavila pred menoj. ¹⁶ Saj si ti naš oče,
kajti Abraham nas ne pozna
in Izrael nas ne razloči.
Ti, Gospod, si naš oče,
Naš odkupitelj iz davnine ti je ime. ¹⁷ Zakaj si dopustil, Gospod, da smo zašli s tvojih poti,
zakaj si nam zakrknil srce, da se te ne bojimo?
Vrni se zaradi svojih služabnikov,
zaradi rodov, ki so tvoja dediščina. ¹⁸ Tvoje sveto ljudstvo je bilo lastnik le malo časa,
naši nasprotniki so razdejali tvoje svetišče. ¹⁹ Davno smo postali kakor tisti, ki jim ti ne vladaš,
kakor tisti, ki ne kličejo nase tvojega imena.
O da bi predrl nebo in stopil dol,
da bi se pred teboj tresle gore!