Sveto pismo v enem letu

Poglavje 1

⁵⁷ Elizabeti se je dopolnil čas poroda. Rodila je sina. ⁵⁸ Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. ⁵⁹ Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, ⁶⁰ toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.« ⁶¹ Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« ⁶² Z znamenji so spraševali njegovega očeta, kako bi ga hotel imenovati. ⁶³ Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. ⁶⁴ Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. ⁶⁵ Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. ⁶⁶ In vsi, ki so zanje slišali, so si jih vtisnili v svoje srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok?« Gospodova roka je bila namreč z njim. ⁶⁷ Njegov oče Zaharija je postal poln Svetega Duha in je prerokoval: ⁶⁸ »Slavljen Gospod, Izraelov Bog,
ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje. ⁶⁹ Vzdignil nam je rog rešitve
v hiši svojega služabnika Davida, ⁷⁰ kakor je povedal po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov, ⁷¹ rešitev pred našimi nasprotniki in iz rok vseh, ki nas sovražijo, ⁷² da izkaže usmiljenje našim očetom
in se spomni svoje svete zaveze, ⁷³ prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu, ⁷⁴ da nas bo rešil iz rok sovražnikov in nam dal,
da mu bomo brez strahu služili ⁷⁵ v svetosti in pravičnosti
pred njegovim obličjem vse svoje dni. ⁷⁶ In ti, dete, se boš imenovalo prerok Najvišjega.
Pojdeš namreč pred Gospodom, da pripraviš njegova pota ⁷⁷ in daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje
v odpuščanju njihovih grehov ⁷⁸ po prisrčnem usmiljenju našega Boga,
zaradi katerega nas bo obiskalo vzhajajoče sonce z višave, ⁷⁹ da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci,
in naravna naše noge na pot miru.« ⁸⁰ Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom.

Poglavje 35

¹ Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: ² Sin človekov, obrni svoj obraz proti gorovju Seírju in prerokuj proti njemu! ³ Reci mu: Tako govori Gospod Bog:
Glej, proti tebi sem, gorovje Seír!
Iztegnil bom roko nadte
in te spremenil v pustinjo in stepo. ⁴ Tvoja mesta bom razdejal
in postalo boš puščava.
Tedaj boš spoznalo, da sem jaz Gospod. ⁵ Ker si gojilo večno sovraštvo in izročalo Izraelove sinove oblasti meča ob času nesreče, ob času, ko je bila njihova krivda dokončno poravnana, ⁶ zato – kakor jaz živim, govori Gospod Bog – te bom predal krvi in kri te bo preganjala; dà, ker si se pregrešilo s krvjo, te bo preganjala kri. ⁷ Gorovje Seír bom spremenil v pustinjo in puščavo ter iztrebil iz njega tiste, ki prihajajo, in one, ki se vračajo. ⁸ Tvoje gore bom napolnil s pobitimi, na tvojih hribih, v tvojih dolinah in po vseh grapah bodo padli pobiti z mečem. ⁹ V večno pustinjo te spremenim in tvoja mesta ostanejo neobljudena. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod! ¹⁰ Ker si reklo: »Oba naroda in obe deželi sta moja last, prilastili si ju bomo, čeprav je Gospod tam,« ¹¹ zato – kakor jaz živim, govori Gospod Bog – bom storil s teboj, kakor mi narekujeta jeza in ljubosumje, ki si ju v svojem sovraštvu pokazalo do njiju. In dal se ti bom spoznati, ko te bom sodil. ¹² Tedaj boš spoznalo, da sem jaz, Gospod, slišal vsa sramotenja, ki si jih izreklo zoper Izraelove gore, rekoč: »Opustošene so, nam so izročene, da jih požremo.« ¹³ Širokoustili ste se proti meni in množili besede čezme: sam sem slišal. ¹⁴ Tako govori Gospod Bog: V veselje vse zemlje te bom opustošil. ¹⁵ Ker si se veselilo, ko je bila dediščina Izraelove hiše opustošena, bom tako storil tudi s tabo: puščava boš postalo, gorovje Seír, in hkrati ves Edóm. Tedaj boš spoznalo, da sem jaz Gospod.

Poglavje 36

¹ Ti, sin človekov, prerokuj tudi Izraelovim goram in reci: Izraelove gore, poslušajte Gospodovo besedo! ² Tako govori Gospod Bog: Ker je vaš sovražnik rekel o vas: »Juhej, starodavne višine so postale naša posest!« ³ Zato prerokuj in reci: Tako govori Gospod Bog: Ker so vas pustošili in z vseh strani napadali, tako da ste prišle v posest drugim narodom in vas ljudje opravljajo in obrekujejo, ⁴ zato, Izraelove gore, poslušajte besedo Gospoda Boga! Tako govori Gospod Bog goram, hribom, grapam in dolinam, opustošenim razvalinam in zapuščenim mestom, ki so postali plen in zasmeh drugih narodov vsenaokrog. ⁵ Zato tako govori Gospod Bog: Zares, v ognju svoje gorečnosti govorim zoper druge narode in zoper ves Edóm, ki so si prilastili mojo deželo z veseljem vsega srca in z zaničevanjem v duši, da bi oplenili njene pašnike. ⁶ Zato prerokuj o Izraelovem ozemlju in reci goram in hribom, grapam in dolinam: Tako govori Gospod Bog: Glejte, v svoji gorečnosti in v svojem srdu govorim: Ker morate prenašati zasramovanje narodov, ⁷ zato – tako govori Gospod Bog – slovesno prisegam: Zares, narodi, ki vas obkrožajo, bodo morali sami prenašati zasramovanje! ⁸ Ve pa, Izraelove gore, poganjajte veje in rodite sad za moje ljudstvo Izraela, saj se bodo kmalu vrnili. ⁹ Kajti, glejte, hočem k vam, obrnem se k vam: obdelane in posejane boste. ¹⁰ Na vaših tleh pomnožim ljudi, vso Izraelovo hišo. Mesta bodo naseljena in razvaline pozidane. ¹¹ Na vaših tleh pomnožim ljudi in živino; številni bodo in rodovitni. Naselim vas kakor nekdaj in vam izkažem več dobrega ko kdaj prej. Tedaj spoznate, da sem jaz Gospod. ¹² Dam, da bodo po vaših tleh hodili ljudje, moje ljudstvo Izrael. Imeli te bodo v posesti, njihova dediščina boš in nikdar več ne boš brez otrok. ¹³ Tako govori Gospod Bog: Ker govorijo o vas: »Ljudi žreš in svoj narod ropaš njegovih otrok,« ¹⁴ zato ne boš več žrla ljudi in svojega naroda, ne več ropala njegovih otrok, govori Gospod Bog. ¹⁵ Ne bom ti več dopustil, da bi slišala zasramovanje narodov in ne boš več prenašala zasmehovanja ljudstev. Svojega naroda ne boš več oropala njegovih otrok, govori Gospod Bog. ¹⁶ Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: ¹⁷ Sin človekov, ko je Izraelova hiša še prebivala na svoji zemlji, so jo oskrunjali s svojim ravnanjem in s svojimi deli. V mojih očeh je bilo njihovo ravnanje nečisto, kakor je nečista žena ob mesečni čišči. ¹⁸ Tedaj sem izlil svoj srd nanje zaradi krvi, ki so jo prelili v deželi, in zaradi malikov, s katerimi so jo oskrunili. ¹⁹ Razkropil sem jih med narode in razsejani so bili po deželah; po njihovem ravnanju in po njihovih delih sem jih sodil. ²⁰ Ko pa so prišli k narodom, so, kamor koli so prišli, oskrunili moje sveto ime, ker se je o njih govorilo: »To je Gospodovo ljudstvo, pa je moralo oditi iz njegove dežele.« ²¹ Tedaj mi je bilo žal mojega svetega imena, ki ga je Izraelova hiša oskrunila med narodi, kamor je prišla. ²² Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Ne bom posegel zaradi vas, Izraelova hiša, temveč zaradi svojega svetega imena, ki ste ga oskrunili med narodi, kamor ste prišli. ²³ Svoje veliko ime, ki je bilo oskrunjeno pri narodih in ste ga oskrunili med njimi, bom posvetil. Tedaj bodo narodi spoznali, da sem jaz Gospod, govori Gospod Bog, ko se bom v njihovih očeh izkazal svetega med vami. ²⁴ Vzamem vas izmed narodov, vas zberem iz vseh dežel in vas spet pripeljem v vašo deželo. ²⁵ Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. ²⁶ Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. ²⁷ Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali. ²⁸ Prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom, in boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog. ²⁹ Vseh vaših nečistosti vas bom rešil.Poklical bom žito in ga pomnožil; lakote ne bom več poslal nad vas. ³⁰ Pomnožil bom sadove drevja in pridelek polja, da ne boste nikoli več zaradi lakote v posmeh med narodi. ³¹ Tedaj se boste spomnili svojih hudobnih poti in svojih del, ki niso bila dobra. Sami sebi se boste studili zaradi svojih krivd in svojih gnusob. ³² Ne bom pa storil tega zaradi vas, govori Gospod Bog, to dobro vedite! Sramujte se in zardevajte zaradi svojih poti, Izraelova hiša! ³³ Tako govori Gospod Bog: Tisti dan, ko vas bom očistil vseh vaših krivd, bom poskrbel, da bodo mesta znova naseljena in razvaline pozidane. ³⁴ Opustošena dežela bo spet obdelana: ne bo več puščava pred očmi mimoidočih. ³⁵ Tedaj bodo govorili: »Ta opustošena dežela je postala kakor edenski vrt in razrušena, opustošena in razdejana mesta so spet utrjena in naseljena.« ³⁶ Tedaj bodo narodi, ki bodo preostali okoli vas, spoznali, da sem jaz, Gospod, razdejano na novo pozidal in opustošeno spet zasadil. Jaz, Gospod, sem govoril in bom tudi naredil. ³⁷ Tako govori Gospod Bog: Še v tem se bom dal preprositi Izraelovi hiši, da jim storim: Namnožil jih bom kakor čredo ljudi. ³⁸ Kakor črede daritvenih ovc, kakor Jeruzalem ob svojih praznikih s čredami ovc, tako bodo opustošena mesta napolnjena s čredami ljudi. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

Poglavje 59

¹ Glejte, Gospodova roka ni prekratka, da bi ne mogel odrešiti,
in njegovo uho ni gluho, da bi ne mogel slišati. ² Pač pa so vaše krivde postale pregrade
med vami in vašim Bogom,
vaši grehi so zagrnili njegovo obličje
pred vami, da ne sliši. ³ Kajti vaše roke so oskrunjene s krvjo
in vaši prsti s krivdo,
vaše ustnice govorijo laži
in vaš jezik golči krivico. ⁴ Nihče ne kliče po pravičnosti,
nihče ne sodi po resnici,
opira se na zmešnjavo in govori puhlo,
spočenja muko in rojeva zlobo. ⁵ Nesejo gadja jajca
in predejo pajčevino,
kdor jé od njihovih jajc, umre,
iz tistega, ki se izvali, zleze gad. ⁶ Njihova vlakna niso za obleko,
nihče se ne ogrne z njihovim izdelkom,
njihova dela so zlobna dela,
v njihovih rokah so nasilna dejanja. ⁷ Njihove noge drvijo v hudobijo,
hitijo prelivat nedolžno kri.
Njihove misli so zlobne misli,
pustošenje in razdejanje sta na njihovih cestah. ⁸ Poti miru ne poznajo,
ni pravice na njihovih stezah.
Skrivili so svoje poti,
nihče, kdor hodi po njih, ne pozna miru. ⁹ Zato je pravica daleč od nas,
pravičnost ne seže do nas,
čakamo luči, pa glej, tema je,
svitanja, pa hodimo v temini. ¹⁰ Kakor slepi tipamo po steni,
tipamo kakor brez oči,
opoldne se spotikamo kakor v mraku,
pri polni moči smo kakor mrtvi. ¹¹ Vsi renčimo kakor medvedje,
otožno grulimo kakor golobje,
čakamo pravice, pa je ni,
odrešenja, pa je daleč od nas. ¹² Kajti naši prestopki pred teboj so številni
in naši grehi pričajo zoper nas.
Da, naši prestopki so pred nami,
svoje krivde poznamo. ¹³ Uprli smo se in tajili Gospoda,
krenili stran od svojega Boga,
zagovarjali smo oderuštvo in kršitve,
spočenjali in prinašali smo lažnive besede iz srca. ¹⁴ Pravica je potisnjena nazaj,
pravičnost mora stati od daleč,
kajti resnica se je spotaknila na trgu,
poštenost nima moči, da bi prišla. ¹⁵ Resnica je zapuščena,
kdor se ogiba hudega, se izroča v plenjenje.
Gospod je videl in v njegovih očeh je bilo hudo,
da ni pravice. ¹⁶ Videl je, da ni bilo človeka,
osupnil je, da ni bilo posrednika.
Zato mu je bil v pomoč njegov laket,
njegova pravičnost ga je podpirala. ¹⁷ Nadel si je pravičnost kakor oklep,
čelado odrešenja na glavo,
nadel si je obleko maščevanja kakor plašč,
ovil si je gorečnost kakor ogrinjalo. ¹⁸ Po njihovih delih, po njih bo poplačal:
s srditostjo svojim nasprotnikom, s povračilom svojim sovražnikom,
otokom bo poplačal s povračilom. ¹⁹ In bali se bodo Gospodovega imena od zahoda,
od sončnega vzhoda njegovega veličastva,
kajti prišel bo kakor utesnjena reka,
ki jo žene Gospodov dih. ²⁰ Prišel bo kot odkupitelj za Sion,
za tiste, ki so se v Jakobu odvrnili od prestopkov, govori Gospod. ²¹ Jaz pa – to je moja zaveza z njimi, govori Gospod: Moj duh, ki je na tebi, in moje besede, ki sem ti jih položil v usta, se ne bodo umaknile iz tvojih ust, ne iz ust tvojega potomstva, ne iz ust potomcev tvojega potomstva, govori Gospod, od zdaj in na veke.