Dan 346 / 1095 12. december

Sveto pismo v enem letu

Flp 1,1-11 · Ezk 18 · Iz 47

Flp 1,1-11

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 1

1 Pavel in Timótej, služabnika Kristusa Jezusa, vsem svetim v Kristusu Jezusu, ki so v Filípih, skupaj s škofi in diakoni: 2 milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. 3 Zahvaljujem se svojemu Bogu, kadar koli se vas spominjam, 4 in v sleherni svoji molitvi zmeraj z veseljem molim za vas vse 5 zaradi vašega občestva v evangeliju od prvega dne do zdaj. 6 Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa. 7 Prav je, da tako mislim o vas vseh, ker vas nosim v srcu, saj ste vsi z menoj deležni milosti, tako v mojih verigah kakor pri obrambi in utrjevanju evangelija. 8 Kajti Bog mi je priča, kako hrepenim po vas vseh v ljubezni Kristusa Jezusa. 9 Molim pa tole: naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in v vsakršnem zaznavanju, 10 da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan, 11 izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo.

Ezk 18

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 18

1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 2 Kaj vam je, da v Izraelovi deželi uporabljate ta pregovor: »Očetje jedo kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti«? 3 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, ne uporabljajte več tega pregovora v Izraelu! 4 Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre. 5 Če je človek pravičen in ravna po pravu in pravičnosti, 6 ne pojeda na gorah, ne vzdiguje oči k malikom Izraelove hiše, ne oskrunja žene svojega bližnjega, se ne približuje ženi, ko je obredno nečista, 7 nikogar ne izkorišča, temveč vrača, kar mu je bilo zastavljeno za dolg; če ne ropa, če daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega, 8 ne posoja na obresti in ne odira, odvrača roko od krivice, pošteno razsoja med možem in možem, 9 živi po mojih zakonih, se drži mojih odlokov in jih v resnici izpolnjuje – tak je pravičen in bo zagotovo živel, govori Gospod Bog. 10 Če pa ima nasilnega sina, ki preliva kri in počenja katero tehle reči – 11 medtem ko sam vsega tega ne dela: pojeda na gorah, oskrunja ženo svojega bližnjega, 12 izkorišča revnega in ubogega, ropa, ne vrača zastavljenega, vzdiguje oči k malikom, počenja gnusobo, 13 posoja na obresti in odira – bo mar živel? Ne bo živel! Ker je počenjal vse te gnusobe, bo zagotovo umrl: njegova kri je nad njim. 14 Če pa ima sina, ki vidi vse grehe, ki jih je storil oče – vidi, pa ne dela tako, 15 ne pojeda na gorah, ne vzdiguje oči k malikom Izraelove hiše, ne oskrunja žene svojega bližnjega, 16 nikogar ne izkorišča, ne jemlje zastavljenega, ne ropa, daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega, 17 odvrača roko od krivice, ne jemlje obresti in ne odira, izpolnjuje moje odloke, živi po mojih zakonih – tak ne bo umrl zaradi očetove krivde; zagotovo bo živel. 18 Njegov oče pa, ki je zatiral in ropal brata ter delal med svojim ljudstvom, kar ni dobro, bo zaradi svoje krivde umrl. 19 Vi pa pravite: »Zakaj tudi sin ne nosi očetove krivde?« Sin je vendar ravnal po pravu in pravičnosti, držal se je vseh mojih zakonov in jih izpolnjeval: zagotovo bo živel. 20 Duša, ki greši, umre. Sin ne bo nosil očetove krivde in oče ne bo nosil sinove krivde. Pravičnost pravičnega ostane na njem in krivičnost krivičnega ostane na njem. 21 Če pa se krivični odvrne od vseh grehov, ki jih je storil, se drži vseh mojih zakonov in ravna po pravu in pravičnosti, bo zagotovo živel, ne bo umrl. 22 Nobeno njegovih hudodelstev, ki jih je zagrešil, ne bo ostalo v spominu: zaradi svojih pravičnih del, ki jih je storil, bo živel. 23 Ali si res želim krivičneževe smrti, govori Gospod Bog, mar nimam rajši, da se spreobrne od svojih poti in živi! 24 In če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in počne hudobijo, posnema vse gnusobe, ki jih počenja krivični, bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del, ki jih je storil, ne ostane v spominu. Zaradi nezvestobe, ki jo je zakrivil, in zaradi greha, ki ga je zagrešil, bo umrl. 25 Vi pa pravite: »Gospodova pot ni pravilna!« Slišite vendar, Izraelova hiša: Moja pot da ni pravilna? Ali niso vaše poti nepravilne? 26 Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti, ravna krivično in zato umre, umre zaradi krivice, ki jo je počenjal. 27 Če pa se krivični odvrne od krivičnosti, ki jo je počenjal, in ravna po pravu in pravičnosti, si reši življenje. 28 Ker uvidi in se odvrne od vseh pregreh, ki jih je počenjal, bo zagotovo živel, ne bo umrl. 29 Kljub temu pravi Izraelova hiša: »Gospodova pot ni pravilna!« Moje poti da niso pravilne, Izraelova hiša? Mar niso vaše poti nepravilne? 30 Zato bom vsakega izmed vas, Izraelova hiša, sodil po njegovih potih, govori Gospod Bog. Spreobrnite in odvrnite se od vseh svojih upornosti, da si ne boste nakopavali krivde z njimi! 31 Vrzite od sebe vse upornosti, s katerimi ste se upirali, in si naredite novo srce in novega duha! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša? 32 Saj nimam veselja nad smrtjo tistega, ki mora umreti, govori Gospod Bog. Spreobrnite se torej in boste živeli!

Iz 47

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 47

1 Stopi dol in sedi v prah,
devica, hči babilonska!
Sedi na tla, brez prestola,
hči kaldejska!
Kajti ne bodo te več imenovali
mehka in nežna.
2 Vzemi mlin in melji moko,
odgrni si tančico,
vzdigni krilo, razgali stegno,
bredi čez reke!
3 Naj se odkrije tvoja nagota,
naj se pokaže tvoja sramota!
Maščeval se bom
in nikomur ne bom prizanesel.
4 Naš odkupitelj, njegovo ime je Gospod nad vojskami,
je Sveti Izraelov.
5 Tiho sédi in pojdi v temò,
hči kaldejska!
Kajti ne bodo te več imenovali
vladarica kraljestev.
6 Razsrdil sem se na svoje ljudstvo,
oskrunil sem svojo dediščino,
dal sem jih tebi v roke:
nisi jim izkazovala usmiljenja,
starcu si nalagala
svoj silno težki jarem.
7 Rekla si: »Na veke ostanem, vladarica za vselej.«
Nisi si vzela k srcu teh reči,
nisi se spominjala njihovega konca.
8 Zdaj torej poslušaj to, razvajenka,
ki brez skrbi sediš na prestolu,
ki praviš v svojem srcu:
»Jaz in nihče drug,
ne bom sedela kot vdova,
ne poznala izgube.«
9 Nadte pa bo prišlo oboje,
nenadoma, v enem dnevu,
izguba vseh otrok in vdovstvo
bosta v polni meri prišla nadte,
kljub tvojim številnim čarovnijam,
kljub zelo veliki moči tvojih zarotitev.
10 Čutila si se varno v svoji hudobiji,
rekla si: »Nihče me ne vidi.«
Tvoja modrost in tvoja učenost
sta te zapeljali,
da si rekla v svojem srcu:
»Jaz in nihče drug.«
11 Prišlo pa bo nadte húdo,
ne boš ga znala odvrniti,
zadela te bo poguba,
ne boš je mogla zaustaviti,
hipoma bo prišlo nadte uničenje,
ki ga ne poznaš.
12 Nastopi vendar s svojimi zarotitvami
in s svojimi številnimi čarovnijami,
ki si se z njimi trudila od svoje mladosti,
morda si utegneš opomoči,
morda boš vlila strah.
13 Utrujena si od svojih številnih posvetov:
naj vendar nastopijo in naj te rešijo,
ki razdeljujejo nebo,
gledajo zvezde,
oznanjajo ob mlajih,
kaj bo prišlo nadte.
14 Glej, postali so kakor strnje,
ogenj jih bo požgal,
ne morejo si rešiti življenja
iz oblasti plamena.
To ni žerjavica, da bi se človek ogrel,
ne ogenj, da bi kdo sedel ob njem.
15 Takšni so ti postali tisti, s katerimi si se trudila,
ki so s tabo trgovali od tvoje mladosti:
vsak bo zavil na svojo stran,
nihče te ne bo rešil.