Sveto pismo v enem letu

Poglavje 6

¹ Otroci, ubogajte svoje starše v Gospodu, kajti tako je prav. ² Spoštuj očeta in mater – to je prva zapoved z obljubo: ³ da ti bo dobro in boš dolgo živel na zemlji. ⁴ In vi, očetje, ne jezite svojih otrok, temveč jih vzgajajte v Gospodovi vzgoji in opominjanju. ⁵ Sužnji, ubogajte svoje zemeljske gospodarje kakor Kristusa, v strahu in trepetu, v preprostosti srca, ⁶ ne zaradi videza, kakor da bi hoteli ugajati ljudem, ampak kot Kristusovi sužnji, ki iz srca izpolnjujejo Božjo voljo. ⁷ Služíte z dobro voljo kakor Gospodu in ne kakor ljudem. ⁸ Saj veste, da bo vsak prejel od Gospoda po tem, kar bo naredil dobrega, bodisi suženj bodisi svobodnjak. ⁹ Tudi vi, gospodarji, se prav tako vedíte do njih in opustite grožnje, saj veste, da je tako zanje kakor za vas gospodar v nebesih in da on ne gleda na osebo. ¹⁰ Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. ¹¹ Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. ¹² Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. ¹³ Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. ¹⁴ Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti ¹⁵ in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. ¹⁶ Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. ¹⁷ Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. ¹⁸ Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete. ¹⁹ Molíte tudi zame, da mi bo dan govor, ko bom odpiral usta, tako da bom neustrašeno oznanil skrivnost evangelija, ²⁰ za katerega opravljam poslanstvo v verigah, in govoril o njem s srčnostjo, kakor je moja dolžnost. ²¹ Da bi pa tudi vi izvedeli, kako je z mano in kaj delam, vas bo o vsem obvestil Tihik, ljubljeni brat in zvesti služabnik v Gospodu. ²² K vam ga pošiljam prav zato, da bi izvedeli, kako je z nami, in da bi potolažil vaša srca. ²³ Mir bratom ter ljubezen z vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa. ²⁴ Milost z vsemi, ki v nepropadljivosti ljubijo našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Poglavje 17

¹ Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč: ² Sin človekov, zastavi uganko in povej priliko Izraelovi hiši! ³ Reci: Tako govori Gospod Bog:
Velik orel z velikimi perutmi, z dolgimi krili,
poln perja pisanih barv,
je prišel na Libanon.
Zgrabil je vrh cedre, ⁴ ji odtrgal vrhnjo mladiko,
jo odnesel v deželo kramarjev,
jo postavil v trgovsko mesto. ⁵ Potem je vzel nekaj semena dežele,
ga dal v setveno polje;
kot sadiko ob obilni vodi,
kot vrbo ga je zasadil. ⁶ Pognalo je in postalo vinska trta,
bohotna in nizke rasti;
njene veje naj bi se obračale k njemu,
njene korenine pa ostale pod njo.
Tako je postala vinska trta,
poganjala veje
in raztezala mladike. ⁷ Bil pa je še en velik orel
z velikimi perutmi in gostim perjem.
In glej, ta trta je obrnila
korenine proti njemu
in stezala veje k njemu,
da bi jo namakal bolj kot greda,
v katero je bila vsajena. ⁸ V rodovitno polje, ob obilni vodi
je bila zasajena,
da bi poganjala veje in rodila sad,
da bi postala plemenita trta. ⁹ Reci: Tako govori Gospod Bog:
Bo mar uspevala?
Ne bo oni izruval njenih korenin
in porezal njenega sadu, da se bo posušila,
da se njeno sveže listje posuši?
Ne bo treba močnega lakta ne veliko ljudi,
da jo s korenino vred izpulijo. ¹⁰ Glej, zasajena je bila, pa bo uspevala?
Se ne bo, ko butne vanjo vzhodnik,
docela posušila?
Na gredi, kjer je zrastla, bo usahnila. ¹¹ Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: ¹² Reci uporni hiši: Mar ne veste, kaj to pomeni? Reci: Glejte, babilonski kralj je prišel v Jeruzalem, vzel njegovega kralja in njegove kneze ter jih odpeljal k sebi v Babilon. ¹³ Potem je vzel kraljevega potomca, sklenil zavezo z njim in mu naložil prisego. Tudi veljake v deželi je odpeljal, ¹⁴ da bi bilo kraljestvo oslabljeno in se ne bi vzdignilo, marveč bi držalo zavezo z njim in obstalo. ¹⁵ Toda uprl se mu je in poslal svoje odposlance v Egipt, naj mu dajo konj in veliko čet. Ali bo uspel? Mar se bo rešil tisti, ki tako dela? Prelomil je zavezo in naj bi se rešil? ¹⁶ Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, prav v kraju, kjer biva kralj, ki ga je postavil za kralja in čigar prisego je poteptal in prelomil njegovo zavezo, pri njem, sredi Babilona bo umrl! ¹⁷ Faraon pa mu z veliko vojsko in s številno množico ne bo pomagal v boju, ko bo nasut nasip in bodo zgrajeni okopi, da se pokonča veliko življenj. ¹⁸ Kajti poteptal je prisego in prelomil zavezo; glej, dal je roko, in vendar je vse to storil! Ne bo ubežal! ¹⁹ Zato tako govori Gospod Bog: Kakor jaz živim, meni dano prisego, ki jo je poteptal, in mojo zavezo, ki jo je prelomil, bom spravil na njegovo glavo. ²⁰ Svojo mrežo bom razpel čezenj, da se ujame v moji pasti. V Babilon ga bom pripeljal in ga tam sodil zaradi nezvestobe, ki jo je zagrešil proti meni. ²¹ Vsi njegovi ubežniki iz vseh njegovih čet bodo popadali pod mečem, preostali pa se bodo razkropili na vse vetrove. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril. ²² Tako govori Gospod Bog:
Jaz sam bom vzel vršič
visoke cedre
in ga potaknil,
od njegovih vrhnjih mladik
bom odtrgal nežno vejico
in jo zasadil
na visoko in vzvišeno goro. ²³ Na Izraelov gorski vrh
jo bom zasadil,
pognala bo veje in obrodila sad,
postala bo veličastna cedra.
Pod njo bodo prebivale vsakovrstne ptice,
vse krilate živali
bodo prebivale v senci njenih vej. ²⁴ Tedaj bodo spoznala vsa poljska drevesa,
da sem jaz, Gospod,
ponižal visoko drevo
in povišal nizko,
da sem posušil zeleno drevo
in dal, da je suho pognalo.
Jaz, Gospod, sem govoril
in tudi naredim.

Poglavje 46

¹ Zgrudil se je Bel, omahnil je Nebó!
Njune podobe so postale živali in živinčeta,
ki vas nosijo
in omagajo pod bremenom. ² Omahnila sta in se hkrati zgrudila,
nista mogla rešiti bremena,
njuna duša je šla v ujetništvo. ³ Poslušajte me, hiša Jakobova,
in ves ostanek hiše Izraelove,
ki sem vas vzel nase od materinega telesa,
vas nosil že od materinega naročja: ⁴ do vaše starosti ostanem isti,
do vaših sivih las vas bom tovoril.
Jaz sem naredil, jaz bom nosil,
jaz bom tovoril in osvobodil. ⁵ S kom me hočete vzporejati in enačiti,
da bi me primerjali in bi si bila podobna? ⁶ Ti, ki stresajo zlato iz mošenj
in tehtajo srebro z jezičkom,
si najamejo zlatarja, da iz njega naredi boga,
padajo pred njim in ga častijo. ⁷ Vzdigujejo ga na ramena,
nosijo ga in polagajo na podstavek,
kjer stoji in se ne gane s svojega mesta.
Če kdo vpije k njemu, ne odgovori,
iz njegove stiske ga ne reši. ⁸ Spominjajte se tega in bodite močni,
vzemite si k srcu, uporniki! ⁹ Spominjajte se prejšnjih reči, iz davnine,
kajti jaz sem Bog in drugega ni,
Bog, in ni ga kakor jaz. ¹⁰ Od začetka oznanjam konec,
od davnine to, kar se še ni zgodilo.
Pravim: Moj sklep obvelja
in vsako svojo željo izpolnim. ¹¹ Od vzhoda kličem roparico,
iz daljne dežele moža po svojem načrtu.
Kakor sem govoril, tako bom izpeljal,
kakor sem oblikoval, tako bom to naredil. ¹² Poslušajte me, trdosrčni,
ki ste daleč od pravičnosti! ¹³ Približal sem svojo pravičnost, ni daleč
in moje rešenje ne bo mudilo.
Podaril bom Sionu rešenje,
Izraelu svoj sijaj.