Sveto pismo v enem letu

Poglavje 5

¹ Posnemajte torej Boga, saj ste njegovi ljubljeni otroci, ² in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus vzljubil nas in je daroval sam sebe za nas kot blago dišečo daritev in žrtev Bogu. ³ Nečistovanje in vsakršna nečistost ali lakomnost pa naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim. ⁴ Isto velja za kvantanje in nespametno ali prostaško govorjenje; vse to je nespodobno. Rajši se posvečajte zahvaljevanju! ⁵ Dobro namreč vedite tole: noben nečistovalec ali nečist človek ali lakomnež, kar je toliko kot malikovalec, nima dediščine v Kristusovem in Božjem kraljestvu. ⁶ Nihče naj vas ne zavaja s praznimi besedami: kajti vse to kliče Božjo jezo nad sinove neposlušnosti. ⁷ Zato ne imejte s takimi nič skupnega. ⁸ Nekoč ste bili namreč tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Živite kot otroci luči, ⁹ kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. ¹⁰ Preizkušajte, kaj je všeč Gospodu! ¹¹ Ne sodelujte pri jalovih delih teme, marveč jih obsojajte. ¹² Kar namreč oni počenjajo na skrivaj, je že omenjati sramotno. ¹³ Vse, kar je obsodbe vredno, se razodeva po luči. ¹⁴ Kajti vse, kar se razodeva, je luč. Zato je rečeno:
»Prebúdi se, ki spiš,
in vstani od mrtvih
in razsvetlil te bo Kristus.« ¹⁵ Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. ¹⁶ Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. ¹⁷ Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. ¹⁸ In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: ¹⁹ nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. ²⁰ V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.

Poglavje 14

¹ Tedaj je prišlo k meni nekaj Izraelovih starešin in so se usedli pred mano. ² Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: ³ Sin človekov, ti možje so se s srcem navezali na malike in jih postavili predse, da si zaradi njih nakopavajo krivdo. Ali naj res pustim, da me vprašujejo za svèt? ⁴ Zato govôri z njimi in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Prav vsakemu iz Izraelove hiše, ki se s srcem navezuje na malike in jih postavlja predse, da si zaradi njih nakopava krivdo, pa kljub temu prihaja k preroku, bom jaz, Gospod, zaradi množice njegovih malikov sam odgovoril, ⁵ tako da bom prijel Izraelovo hišo za srce: vse, ki so se mi zavoljo svojih malikov odtujili. ⁶ Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Spreobrnite se in se odvrnite od svojih malikov! Odvrnite svoj obraz od vseh svojih gnusob! ⁷ Kajti prav vsakemu iz Izraelove hiše in izmed tujcev, naseljenih v Izraelu, ki se mi odtuji in se s srcem navezuje na malike, jih postavlja predse, da si zaradi njih nakopava krivdo, pa kljub temu prihaja k preroku, da me povpraša zase, bom jaz, Gospod, sam odgovoril. ⁸ Obrnil bom svoj obraz zoper tistega človeka, ga naredil za svarilno znamenje in pregovor ter ga iztrebil iz srede svojega ljudstva. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod. ⁹ Če pa se prerok da premotiti in spregovori besedo, bom še jaz, Gospod, premotil tistega preroka; iztegnil bom roko zoper njega in ga iztrebil iz srede svojega ljudstva Izraela. ¹⁰ Oba bosta nosila krivdo: krivda povpraševalca bo enaka kakor prerokova krivda. ¹¹ Tako se Izraelova hiša ne bo več oddaljila od mene in se ne bo več omadeževala z vsemi svojimi hudodelstvi, temveč bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, govori Gospod Bog. ¹² Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: ¹³ Sin človekov, če bi se dežela pregrešila proti meni in se mi izneverila in bi zato iztegnil roko zoper njo in ji zlomil palico kruha, poslal lakoto nadnjo in v njej pokončal ljudi in živino, ¹⁴ celo če bi bili ti trije možje v njeni sredi: Noe, Daniel in Job, bi s svojo pravičnostjo rešili le sebe, govori Gospod Bog. ¹⁵ Ali če bi spustil v deželo divje zveri, da bi jo oropale otrok, da bi postala puščava in bi zaradi zveri nihče ne hodil skoznjo, ¹⁶ pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili, dežela pa bi postala puščava. ¹⁷ Ali če bi poslal meč nad to deželo in rekel: Meč naj gre po deželi, in bi iz nje iztrebil ljudi in živino, ¹⁸ pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili. ¹⁹ Ali če bi poslal kugo v to deželo in bi razlil svoj srd nad njo v krvi, tako da bi iztrebil iz nje ljudi in živino, ²⁰ pa bi bili Noe, Daniel in Job v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sina ne hčere, le sebe bi rešili s svojo pravičnostjo. ²¹ Kajti tako govori Gospod Bog: Čeprav pošljem svoje štiri pogubne šibe: meč, lakoto, divje zveri in kugo nad Jeruzalem, da iztrebim iz njega ljudi in živino, ²² glejte, bo vendarle preostal v njem ostanek, ki popelje iz njega sinove in hčere. Ti bodo prišli k vam, videli boste njihovo pot in njihova dejanja. In potolaženi boste zaradi nesreče, ki sem jo poslal nad Jeruzalem, zaradi vsega, kar sem spravil nadenj. ²³ Potolažili vas bodo, ko boste videli njihovo pot in njihova dejanja. Tako boste spoznali, da nisem ničesar storil brez vzroka, kar sem storil v njem, govori Gospod Bog.

Poglavje 15

¹ Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč: ² Sin človekov, v čem je les vinske trte boljši od drugega lesa,
njene mladike boljše od gozdnega drevja? ³ Ali vzamejo njen les, da ga porabijo za kakšno delo?
Mar naredijo iz njega toporišče, da nasadijo nanj kakšno napravo? ⁴ Glej, ognju jo dajo v hrano.
Ko ogenj použije oba kraka in je sredina ožgana,
mar je še uporabna za kakšno delo? ⁵ Če še cela ni bila uporabna za nobeno delo,
koliko manj bo za kaj uporabna,
ko jo zajame in použije ogenj! ⁶ Zato tako govori Gospod Bog: Kakor les vinske trte med gozdnim drevjem, ki sem ga izročil ognju v hrano, tako izročim jeruzalemske prebivalce. ⁷ Svoj obraz obrnem zoper nje: čeprav so se rešili iz ognja, jih bo ogenj použil. Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odvrnem svoj obraz od njih; ⁸ deželo pa spremenim v puščavo, ker so se v nezvestobi izneverili, govori Gospod Bog.

Poglavje 44

¹ Zdaj pa poslušaj, Jakob, moj služabnik,
Izrael, ki sem ga izvolil! ² Tako govori Gospod, ki te je naredil,
te oblikoval od materinega telesa in ti pomaga:
Ne boj se, moj služabnik, Jakob,
Ješurún, ki sem ga izvolil! ³ Kajti razlil bom vodo po žejni deželi,
potoke po izsušeni zemlji.
Razlil bom svojega duha na tvoj zarod
in svoj blagoslov na tvoje potomce. ⁴ Rastli bodo kakor sredi trave,
kakor vrbe ob potokih vodá. ⁵ Ta bo dejal: »Gospodov sem!«
drugi si bo dal ime po Jakobu,
oni si bo napisal na roko: »Gospodova last«
in si dal ime »Izrael«. ⁶ Tako govori Gospod, Izraelov kralj,
in njegov odkupitelj, Gospod nad vojskami:
Jaz sem prvi in jaz sem poslednji,
razen mene ni Boga! ⁷ Kdo je kakor jaz? Naj zakliče,
naj oznani in mi razloži:
odkar sem ustanovil starodavno ljudstvo,
prihodnje reči in tiste, ki prihajajo,
naj jim oznanijo. ⁸ Ne plašite se in ne bojte se!
Mar vam nisem to zdavnaj dal slišati in oznanil?
Vi ste moje priče:
ali je še kakšen Bog razen mene?
Ni je skale, ne poznam je. ⁹ Vsi izdelovalci malikov so zmedeni, njihovi ljubljenci nič ne koristijo. Njihove priče ne vidijo nič in ne vedo ničesar, zato bodo osramočeni. ¹⁰ Kdor upodobi boga ali ulije malika, nima od tega nobene koristi. ¹¹ Glejte, vsi, ki ga častijo, bodo osramočeni, umetniki so samo ljudje. Vsi naj se zbero in se postavijo: hkrati bodo prestrašeni in osramočeni. ¹² Kdor obdeluje železo s sekačem in se trudi z mehom, ga oblikuje s kladivi in obdeluje s svojim močnim laktom, postane lačen in je brez moči, ne pije vode in omaga. ¹³ Kdor obdeluje les, napne vrvico, ga začrtuje s svinčnikom, obdeluje z dleti in očrtuje s šestilom. Tako ga izdela podobnega možu, krasnemu človeku, da dobi svoj prostor v hiši. ¹⁴ Poseka si cedre, vzame cipreso ali hrast, ki se mu odebeli med gozdnim drevjem, vsadi cedro in dež ji daje, da zraste. ¹⁵ Človek jih uporablja za kurjavo, vzame jih in se ogreje, kuri z njimi in peče kruh. Naredi pa si tudi boga in ga časti, izdela iz njih malika in se mu klanja. ¹⁶ Polovico pokuri v ognju, od ostale polovice jé meso, speče pečenko in se nasiti. Tudi ogreje se in pravi: »Ah, ogrel sem se, čutim toploto.« ¹⁷ Iz ostanka pa si naredi malika za boga, pada predenj in se mu priklanja. Moli k njemu in pravi: »Reši me, kajti ti si moj bog!« ¹⁸ Ne spoznajo in ne razumejo, kajti njihove oči so zaslepljene, da ne spregledajo, in njihova srca, da ne doumejo. ¹⁹ Nihče si ne vzame k srcu, nima spoznanja ne razumnosti, da bi dejal: Polovico sem pokuril v ognju, na žerjavici sem spekel kruh, spekel sem meso in ga pojedel, iz ostanka pa naj naredim gnusobo, naj se priklanjam pred lesenim štorom? ²⁰ Kdor se veseli pepela, ga je zapeljalo sprijeno srce. Ta ne rešuje svojega življenja in ne reče: »Mar ni prevara v moji desni?« ²¹ Spomni se na te reči, Jakob,
Izrael, saj si ti moj služabnik!
Upodobil sem te za služabnika, ti si moj,
Izrael, ne bom te pozabil. ²² Tvoje prestopke sem izbrisal kakor oblak
in tvoje grehe kakor meglice,
vrni se k meni, saj sem te odkupil. ²³ Vriskajte, nebesa, saj je bil Gospod na delu,
vzklikajte, o globočine zemlje!
Zaženite vrisk, o gore,
gozd in vsa drevesa v njem,
kajti Gospod je odkupil Jakoba
in se poveličal v Izraelu. ²⁴ Tako govori Gospod, ki te je odkupil
in te oblikoval od materinega telesa:
Jaz sem, Gospod, ki sem vse naredil,
ki sem sam razpel nebo,
razprostrl zemljo –
kdo je bil z menoj? ²⁵ Razdiram znamenja čarovnikov,
vedeževalce razkrinkavam,
modrece odrivam nazaj
in otopevam njihovo učenost. ²⁶ Povzdigujem besedo svojega služabnika
in izpolnjujem načrt svojih glasnikov.
O Jeruzalemu pravim: »Naseljen bo!«
o Judovih mestih: »Pozidana bodo!«
in njihove razvaline bom vzdignil. ²⁷ Globini morja pravim: »Usahni,
tvoje tokove bom posušil.« ²⁸ O Kiru pravim: »Moj pastir!«
vso mojo voljo bo izpolnil.
O Jeruzalemu bo dejal: »Naj bo pozidan!«
in o templju: »Naj bo postavljen!«