Sveto pismo v enem letu

Poglavje 1

¹ Pavel, po Božji volji apostol Kristusa Jezusa, svetim, ki so v Efezu, in zvestim v Kristusu Jezusu: ² milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. ³ Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: ⁴ pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je ⁵ vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, ⁶ v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. ⁷ V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti. ⁸ To milost je obilno razlil na nas, z vso modrostjo in razumnostjo, ⁹ ko nam je razodel skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si ga je vnaprej zastavil, ¹⁰ da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji. ¹¹ V njem, v katerem smo tudi prišli do dediščine, smo bili vnaprej določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje po sklepu svoje volje, ¹² da bi bili mi, ki smo že prej upali v Mesija, v hvalo njegovega veličastva. ¹³ V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. ¹⁴ Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva. ¹⁵ Slišal sem o vaši veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih. ¹⁶ Zaradi tega se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah, ¹⁷ da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, v spoznanju njega, ¹⁸ in razsvetljene oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, ¹⁹ kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, ²⁰ ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, ²¹ nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem. ²² In vse je položil pod njegove noge, njega pa postavil čez vse kot glavo Cerkvi, ²³ ki je njegovo telo, polnost njega, ki v vsem vse izpolnjuje.

Poglavje 4

¹ Ti, sin človekov, si vzemi opeko, jo položi predse in zariši na njej mesto, Jeruzalem! ² Potem ga oblegaj: zgradi okop proti njemu, nasuj nasip proti njemu, postavi tabore proti njemu ter krog in krog razpostavi oblegovalne ovne proti njemu! ³ Nato si vzemi železno ponev in jo postavi kot železen zid med sebe in mesto! Potem upri svoj obraz vanj, kakor da je oblegan in ga ti oblegaš! To bo znamenje za Izraelovo hišo. ⁴ Potem lezi na svojo levo stran in polôži nanjo krivdo Izraelove hiše; kolikor dni boš ležal na njej, boš nosil njihovo krivdo. ⁵ Jaz ti določim leta njihove krivde, po številu dni: tristo devetdeset dni boš nosil krivdo Izraelove hiše. ⁶ Ko te dokončaš, lezi še drugič, a na desno stran, in nosi krivdo Judove hiše; štirideset dni, po en dan za vsako leto, po en dan za vsako leto sem ti določil. ⁷ Usmeri svoj obraz in svoj goli laket proti obleganemu Jeruzalemu in prerokuj proti njemu. ⁸ Glej, nate denem vrvi, da se ne boš obračal z ene strani na drugo, dokler ne dopolniš dni svojega obleganja. ⁹ Vzemi si pšenice, ječmena, fižola, leče, prosa in pire. Deni to v isto posodo in si iz tega napravi kruh. Po številu dni, ki jih boš preležal na boku – tristo devetdeset dni – boš to jedel. ¹⁰ Hrana, ki jo boš užival, naj bo odtehtana: dvajset šeklov na dan; od časa do časa jo zaužij. ¹¹ Tudi vodo boš pil odmerjeno: šestinko vrča; od časa do časa jo pij. ¹² Kruh boš jedel kot ječmenov kolač, na človeškem blatu ga boš pekel pred njihovimi očmi. ¹³ Gospod je rekel: Tako bodo Izraelovi sinovi jedli nečisti kruh med narodi, kamor jih preženem. ¹⁴ Tedaj sem rekel: »Oh, Gospod Bog, glej, moja duša se še ni omadeževala: od mladosti do zdaj še nisem jedel mrhovine ali kar so raztrgale zveri. Pokvarjeno meso še ni prišlo v moja usta.« ¹⁵ Rekel mi je: Glej, dovolim ti goveje blato namesto človeškega blata, da si na njem pripraviš kruh. ¹⁶ Nadalje mi je rekel: Sin človekov, glej, zlomil bom palico kruha v Jeruzalemu. Zaskrbljeni bodo jedli odtehtan kruh in osupli pili odmerjeno vodo. ¹⁷ Primanjkovalo jim bo kruha in vode, osupli bodo eni kakor drugi in propadli bodo zaradi svoje krivde.

Poglavje 5

¹ Ti, sin človekov, si vzemi oster meč. Uporabljaj ga kot britev in ga potegni čez glavo in čez brado! Potem si vzemi tehtnico in razdeli lase. ² Tretjino las sežgi na ognju sredi mesta, ko se bodo dopolnili dnevi obleganja. Tretjino vzemi in jo z mečem razsekaj okoli mesta. Tretjino raztresi po vetru in jaz bom izdrl meč za njimi. ³ Nato vzemi peščico od teh in jih zaveži v rob svojega plašča. ⁴ Še od teh jih vzemi nekaj, jih vrzi v ogenj in sežgi. Od tam bo planil ogenj na vso Izraelovo hišo. ⁵ Tako govori Gospod Bog: To je Jeruzalem. V sredo narodov sem ga postavil in okoli njega dežele. ⁶ Pa se je uprl mojim odlokom, huje od narodov, in mojim zakonom bolj kot dežele okoli njega. Kajti moje odloke so zavrgli in po mojih zakonih se niso ravnali. ⁷ Zato tako govori Gospod Bog: Ker ste bili bolj divji kakor narodi, ki so okoli vas, in se niste ravnali po mojih zakonih ne izpolnjevali mojih odlokov, ampak ste delali po šegah narodov, ki so okoli vas, ⁸ zato tako govori Gospod Bog: Glej, tudi jaz sem proti tebi in izvršim sodbe v tvoji sredi pred očmi narodov. ⁹ Zaradi vseh tvojih gnusnih dejanj bom storil, česar še nisem storil in česar v taki obliki ne bom več storil. ¹⁰ Zato bodo starši jedli otroke v tvoji sredi in otroci jedli svoje starše. Sodbo bom izvršil nad tabo in ves tvoj ostanek raztresel na vse vetrove. ¹¹ Zato, kakor jaz živim – govori Gospod Bog – zares, ker si moje svetišče oskrunil z vsemi svojimi ostudnostmi in z vsemi gnusobami, bom tudi jaz rezal; moje oko bo neusmiljeno, tudi jaz ne bom prizanesel. ¹² Tretjina tvojih bo umrla za kugo in lakota jih bo pobrala v tvoji sredi, tretjina bo padla pod mečem okoli tebe, tretjino pa bom raztresel na vse vetrove in izdrl meč za njimi. ¹³ Tako se bo polegla moja jeza, pomiril bom svoj srd nad njimi in mi bo odleglo. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril v svoji gorečnosti, ko bom potešil svoj srd nad njimi. ¹⁴ Spremenil te bom v pustinjo in v predmet sramotenja med narodi, ki so okoli tebe, pred očmi vseh mimoidočih. ¹⁵ V sramotenje in posmeh boš, v svarilo in grozo narodom, ki so okoli tebe, ko bom izvršil sodbe nad tabo v jezi in srdu, s hudimi kaznimi. Jaz, Gospod, sem govoril. ¹⁶ Ko bom poslal pogubne puščice lakote, najhujše med njimi, ki so za uničevanje – kajti poslal jih bom, da vas uničim – in bom povečal lakoto pri vas, vam bom zlomil palico kruha. ¹⁷ Poslal bom nad vas lakoto in divje zveri, da ti ugrabijo otroke. Kuga in kri bosta prišli nadte in meč bom pripeljal nadte. Jaz, Gospod, sem govoril.

Poglavje 150

¹ Aleluja!
Hvalite Boga v njegovem svetišču,
hvalite ga na nebesnem svodu njegove moči! ² Hvalite ga v njegovih silnih delih,
hvalite ga zaradi obilja njegove veličine! ³ Hvalite ga z glasom roga,
hvalite ga s harfo in citrami; ⁴ hvalite ga z bobnom in plesom,
hvalite ga s strunami in flavto; ⁵ hvalite ga na cimbale zvočne,
hvalite ga na cimbale doneče! ⁶ Vse, kar diha, naj hvali Gospoda.
Aleluja!