Poglavje 2
1
Rekel mi je: Sin človekov, postavi se na noge in govoril bom s teboj.
2
Ko mi je govoril, je prišel vame duh in me postavil na noge. Slišal sem tega, ki mi je govoril.
3
Rekel mi je: Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim sinovom, k narodu upornikov, ki so se mi uprli. Oni in njihovi očetje so se mi upirali vse do tega dne.
4
Ti ljudje so trmastega obraza in predrznega srca, k njim te pošiljam. Reci jim: Tako govori Gospod Bog:
5
Naj poslušajo ali ne – kajti uporna hiša so – vendar naj spoznajo, da je bil prerok med njimi.
6
Ti pa, sin človekov, se jih ne boj, tudi njihovih besed se ne boj, čeprav so zate osat in trnje in prebivaš med škorpijoni! Njihovih besed se ne boj in pred njihovim obličjem se ne zbegaj, kajti uporna hiša so.
7
Govôri jim moje besede, naj poslušajo ali ne, ker so uporni.
8
Ti pa, sin človekov, poslušaj, kar ti govorim! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša! Odpri usta in jej, kar ti dajem!
9
Videl sem: glej, roka se je iztegnila k meni in glej, v njej je bil knjižni zvitek.
10
Razvil ga je pred menoj; bil je popisan na prednji in na zadnji strani. Na njem so bile zapisane žalostinke, tožba in bolečina.
Poglavje 3
1
Rekel mi je: Sin človekov, jej, kar ti je ponujeno! Pojej ta zvitek, potem pojdi in govôri Izraelovi hiši!
2
Odprl sem usta in dal mi je jesti ta zvitek.
3
Rekel mi je: Sin človekov, nasiti si telo in si napolni notranjost s tem zvitkom, ki ti ga dajem! Použil sem ga in v ustih mi je bil sladek kakor med.
4
Nato mi je rekel: Sin človekov, pojdi, napoti se k Izraelovi hiši in jim govôri z mojimi besedami!
5
Saj nisi poslan k ljudstvu nerazumljivega govora in težkega jezika, temveč k Izraelovi hiši.
6
Tudi ne k številnim ljudstvom nerazumljivega govora in težkega jezika, ki njihovih besed ne razumeš: zares, če bi te poslal k njim, bi te poslušali.
7
Izraelova hiša pa te ne bo hotela poslušati; saj tudi mene nočejo poslušati. Vsa Izraelova hiša je namreč predrznega čela in trmastega srca.
8
Glej, tvoje obličje sem naredil tako trdo, kakor je njihovo obličje, in tvoje čelo tako trdo, kakor je njihovo čelo.
9
Kakor diamant, trše od skale sem naredil tvoje čelo. Ne boj se jih in pred njihovim obličjem se ne zbegaj, kajti uporna hiša so.
10
Dalje mi je rekel: Sin človekov, vse moje besede, ki ti jih govorim, si vtisni v srce in jih poslušaj z ušesi.
11
Potem pojdi in se napoti k izgnancem, k sinovom svojega ljudstva, in jim govôri; reci jim: Tako govori Gospod Bog – naj poslušajo ali ne.
12
Tedaj me je duh vzdignil in zaslišal sem za seboj mogočno bobnenje: »Slavljeno Gospodovo veličastvo s svojega kraja!«
13
Bil je šum, ki so ga delale peruti živih bitij, ko so se dotikale druga druge, in ropot koles poleg njih: mogočno bobnenje.
14
Duh me je vzdignil in odnesel, in šel sem, v bridkosti in razburjenju svojega duha; močna je bila Gospodova roka nad menoj.
15
Tako sem prišel k izgnancem v Tel Abíbu, ki so prebivali ob reki Kebár, kjer so se naselili. Tam sem bival sedem dni izmučen sredi med njimi.
16
Ko se je izteklo sedem dni, se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč:
17
Sin človekov, postavil sem te za stražarja Izraelovi hiši. Ko zaslišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu!
18
Če porečem krivičnežu: »Gotovo umreš,« pa ga ne posvariš in ne spregovoriš, da bi posvaril krivičneža pred njegovo krivično potjo in ga ohranil pri življenju, bo ta krivičnež umrl zaradi svoje krivde, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok.
19
Če pa si posvaril krivičneža, pa se ne odvrne od svoje krivičnosti in od svoje krivične poti, bo umrl zaradi svoje krivde, ti pa si boš rešil življenje.
20
In če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in ravna krivično, mu nastavim oviro, da se spotakne, in bo umrl. Če ga nisi posvaril, bo umrl zaradi svojega greha; pravična dela, ki jih je storil, ne bodo ostala v spominu. A njegovo kri bom terjal iz tvojih rok.
21
Če pa si pravičnega posvaril, naj ne greši, in pravični ne greši, bo zagotovo ostal pri življenju, ker se je dal posvariti. In ti si boš rešil življenje.
22
Tam je bila nad mano Gospodova roka in rekel mi je: Vstani, pojdi v dolino; tam bom govoril s teboj.
23
Vstal sem in šel v dolino. In glej, tam je stalo Gospodovo veličastvo kakor veličastvo, ki sem ga videl ob reki Kebár, in padel sem na obraz.
24
Tedaj je prišel vame duh in me postavil na noge. Govoril je z menoj in rekel: Pojdi, zapri se v svojo hišo!
25
Ti, sin človekov, glej: vrvi bodo deli nate in te zvezali z njimi, da ne boš mogel iti mednje.
26
Jezik ti bom prilepil na nebo, da boš onemel in jim ne boš več opominjevalec, kajti uporna hiša so.
27
Ko pa bom govoril s teboj, ti bom odprl usta in rekel jim boš: »Tako govori Gospod Bog.« Kdor posluša, posluša; kdor noče, noče; kajti uporna hiša so.