Poglavje 41
1
V sedmem mesecu je prišel Jišmaél, Netanjájev sin in Elišamájev vnuk, iz kraljevega rodu, in kraljevi velikaši z desetimi možmi h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu, v Micpo. Ko so tam v Micpi skupaj obedovali,
2
je vstal Netanjájev sin Jišmaél in desetero mož, ki so bili z njim. Z mečem so ubili Gedaljája, Ahikámovega sina in Šafánovega vnuka. Tako je usmrtil njega, ki ga je babilonski kralj postavil za upravitelja dežele.
3
Jišmaél je ubil tudi vse Judovce, ki so bili pri njem, pri Gedaljáju v Micpi, in kaldejske vojake, ki so se znašli tam.
4
Drugi dan po usmrtitvi Gedaljája, ko še nihče ni vedel za to,
5
so prišli možje iz Sihema, iz Šila in iz Samarije, osemdeset mož, z obrito brado, s pretrganimi oblačili in z vrezi po telesu, z jedilnim darom in s kadilom v rokah, da ju ponesejo v Gospodovo hišo.
6
Netanjájev sin Jišmaél jim je šel iz Micpe naproti in gredé jokal. Ko jih je srečal, jim je rekel: »Pridite h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu!«
7
Ko pa so prišli v sredo mesta, so jih Netanjájev sin Jišmaél in možje, ki so bili z njim, pokončali in pometali v kapnico.
8
Med njimi je bilo deset mož, ki so Jišmaélu rekli: »Nikar nas ne usmrti, na polju imamo skrite zaloge pšenice, ječmena, olja in medu.« Tedaj je odnehal in jih ni pobil kakor njihove brate.
9
Jama, v katero je Jišmaél pometal vsa trupla mož, ki jih je pobil, je bila velika kapnica, ki jo je kralj Asá naredil v obrambo proti Izraelovemu kralju Bašáju. Njo je Jišmaél, Netanjájev sin, napolnil s pobitimi.
10
Nato je odvedel v ujetništvo ves ostanek ljudstva v Micpi, kraljeve hčere in vse ljudstvo, kar ga je še bilo v Micpi, katerim je poveljnik telesne straže Nebuzaradán za upravitelja postavil Ahikámovega sina Gedaljája. Netanjájev sin Jišmaél jih je odvedel v ujetništvo; šel je, da bi prešel k Amóncem.
11
Ko so Karéahov sin Johanán in vsi vojaški poveljniki, ki so bili pri njem, slišali o vsej hudobiji, ki jo je storil Netanjájev sin Jišmaél,
12
so vzeli s sabo vse može in se šli bojevat proti Netanjájevemu sinu Jišmaélu. Našli so ga ob velikem ribniku v Gibeónu.
13
Ko so vsi, ki so bili pri Jišmaélu, zagledali Karéahovega sina Johanána in vse vojaške poveljnike, ki so bili pri njem, so se razveselili.
14
Vsi, ki jih je Jišmaél odpeljal iz Micpe, so se obrnili in krenili h Karéahovemu sinu Johanánu.
15
Netanjájev sin Jišmaél pa je z osmimi možmi pobegnil pred Johanánom in šel k Amóncem.
16
Tedaj so Karéahov sin Johanán in vsi vojaški poveljniki, ki so bili pri njem, vzeli ves ostanek ljudstva, ki ga je Netanjájev sin Jišmaél po uboju Gedaljája, Ahikámovega sina, odpeljal iz Micpe: može, vojake, ženske, otroke in dvornike. Johanán jih je odpeljal nazaj iz Gibeóna.
17
Šli so in se ustavili v gostišču Kimhámu blizu Betlehema, ker so nameravali oditi v Egipt,
18
proč od Kaldejcev. Bali so se jih namreč, ker je Netanjájev sin Jišmaél umoril Gedaljája, Ahikámovega sina, ki ga je babilonski kralj postavil za upravitelja v deželi.
Poglavje 42
1
Tedaj so pristopili vsi vojaški poveljniki, Karéahov sin Johanán, Hošájev sin Azarjá in vse ljudstvo od majhnega do velikega
2
in rekli preroku Jeremiju: »Naj pride naša prošnja predte in moli za nas h Gospodu, svojemu Bogu, za ves ta ostanek! Saj nas je ostalo le malo od mnogih, kakor nas sam vidiš.
3
Gospod, tvoj Bog, naj nam sporoči pot, po kateri naj hodimo, in kaj naj storimo.«
4
Prerok Jeremija jim je rekel: »Slišal sem. Glejte, molil bom po vaših besedah h Gospodu, vašemu Bogu, in vse, kar vam bo Gospod odgovoril, vam bom sporočil; ničesar vam ne bom prikril.«
5
Oni pa so rekli Jeremiju: »Gospod naj bo resnična in zvesta priča proti nam, če ne bomo ravnali po vsaki besedi, s katero te Gospod, tvoj Bog, pošilja k nam.
6
Bodisi dobro ali húdo, poslušni bomo glasu Gospoda, svojega Boga, ki te pošiljamo k njemu, da nam bo dobro. Res, poslušni bomo glasu Gospoda, svojega Boga.«
7
Po desetih dneh se je zgodila Gospodova beseda Jeremiju.
8
In poklical je Karéahovega sina Johanána, vse vojaške poveljnike, ki so bili pri njem, in vse ljudstvo od majhnega do velikega
9
in jim rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog, ki ste me poslali k njemu, da mu prinesem vašo prošnjo:
10
Če le ostanete v tej deželi, vas bom zidal in ne podiral, vas sadil in ne ruval; kajti žal mi je zaradi nesreče, ki sem vam jo prizadel.
11
Nikar se ne bojte babilonskega kralja, pred katerim vas je strah, nikar se ga ne bojte, govori Gospod, kajti jaz sem z vami, da vas rešim in osvobodim iz njegove roke;
12
naklonil vam bom usmiljenje. Usmilil se vas bo in vas spet utrdil na vaši zemlji.
13
Če pa boste rekli: ›Nočemo ostati v tej deželi,‹ in boste neposlušni glasu Gospoda, svojega Boga,
14
če boste rekli: ›Ne, v Egipt gremo, kjer ne bomo več videli vojske ne slišali glasu roga ne stradali kruha; tam se bomo naselili,‹
15
tedaj pa poslušajte Gospodovo besedo, Judov ostanek! Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Če se res obrnete v Egipt in greste tja, da se boste v njem naselili,
16
vas bo meč, ki se ga bojite, zadel tam v egiptovski deželi, in lakota, zaradi katere ste v skrbeh, vas bo zalotila tam v Egiptu in boste tam pomrli.
17
Vsi možje, ki se obrnejo in odidejo v Egipt, da se tam naselijo, bodo pomrli pod mečem, za lakoto in kugo. Nobeden izmed njih ne ubeži in ne uteče nesreči, ki jo spravim nadnje.
18
Zares, tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Kakor se je razlila moja jeza in togota nad jeruzalemske prebivalce, tako se bo razlila moja togota nad vas, če greste v Egipt. In boste v prekletstvo in grozo, v kletev in sramoto in tega kraja ne boste več videli.
19
Gospod vam je, Judov ostanek, govoril: ›Ne hodite v Egipt!‹ Dobro vedite, da vas danes svarim.
20
Saj sami sebe zavajate: poslali ste me h Gospodu, svojemu Bogu, češ: Môli za nas h Gospodu, našemu Bogu, in vse, kar Gospod, naš Bog, reče, nam tako sporoči, in bomo storili.
21
Danes sem vam sporočil, a ne poslušate glasu Gospoda, svojega Boga, v vsem, s čimer me je poslal k vam.
22
Zdaj torej dobro vedite: zares, pod mečem, za lakoto in kugo boste pomrli na kraju, kamor želite iti, da bi se tam naselili.«