Sveto pismo v enem letu

Poglavje 2

¹ Moji bratje, svoje vere v našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda veličastva, ne združujte s pristranskostjo. ² Če pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v bleščeči obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki, ³ in se naklonjeno ozrete na tistega, ki nosi bleščečo obleko, ter rečete: »Sédi semkaj na udoben sedež,« revežu pa rečete: »Ti stopi tja,« ali: »Sédi k mojim nogam« – ⁴ mar niste delali razlike med seboj in postali sodniki s hudobnimi mislimi? ⁵ Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, a bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, kateri ga ljubijo? ⁶ Vi pa ste osramotili reveža. Ali vas ne zatirajo in vlačijo pred sodišča prav bogati? ⁷ Mar ne sramotijo ravno ti čudovitega imena, ki je bilo klicano nad vas? ⁸ Če torej po Pismu izpolnjujete kraljevsko postavo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, ravnate prav. ⁹ Če pa ste pristranski, delate greh in postava vas razkriva kot kršilce postave. ¹⁰ Kdor se namreč drži vse postave, krši pa eno zapoved, je kriv za kršitev vseh. ¹¹ Kajti tisti, ki je rekel: Ne prešuštvuj! je rekel tudi: Ne ubijaj! Če torej ne prešuštvuješ, ubijaš pa, si postal kršilec postave. ¹² Tako govorite in delajte: kot tisti, ki bodo sojeni po postavi svobode. ¹³ Neusmiljena je namreč sodba za tistega, ki ne izkazuje usmiljenja. Usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo. ¹⁴ Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? ¹⁵ Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, ¹⁶ pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? ¹⁷ Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. ¹⁸ Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del. ¹⁹ Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.« ²⁰ Hočeš spoznati, prazni človek, da je vera brez del neučinkovita? ²¹ Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? ²² Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da je šele zaradi del postala popolna. ²³ Tako se je izpolnilo Pismo, ki pravi: Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost, in imenovan je bil »Božji prijatelj«. ²⁴ Vidite: človek se opraviči iz del in ne samo iz vere. ²⁵ Ali ni bila tudi vlačuga Rahába prav tako opravičena iz del, ker je sprejela poslance in jih odpravila po drugi poti? ²⁶ Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del.

Poglavje 23

¹ Gorje pastirjem, ki pogubljajo in razganjajo ovce moje paše, govori Gospod. ² Zato tako govori Gospod, Izraelov Bog, zoper pastirje, ki pasejo moje ljudstvo: Vi ste razgnali moje ovce, jih razkropili in niste skrbeli zanje. Bom pa jaz skrbel, da kaznujem vaša hudobna dejanja, govori Gospod. ³ Sam bom zbral ostanek svojih ovc iz vseh dežel, kamor sem jih razkropil, in jih pripeljal nazaj na njihov pašnik, da se bodo plodile in množile. ⁴ Postavil jim bom pastirje, da jih bodo pasli. Ne bodo se več bale ne plašile in nobena ne bo pogrešana, govori Gospod. ⁵ Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko obudim Davidu pravično mladiko. Vladal bo kot kralj in bo modro ravnal, prav in pravično bo delal v deželi. ⁶ V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo prebival na varnem. To pa je ime, s katerim ga bodo klicali: »Gospod, naša pravičnost.« ⁷ Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko ne bodo več rekli: »Kakor živi Gospod, ki je pripeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele,« ⁸ ampak: »Kakor živi Gospod, ki je potomce Izraelove hiše odpeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je bil razkropil, in jih pripeljal, da bodo prebivali na svoji zemlji.« ⁹ O prerokih:
V meni se trga srce,
vse moje kosti se tresejo.
Kakor pijan človek sem postal,
kakor mož, ki ga je premagalo vino,
zaradi Gospoda in njegovih svetih besed. ¹⁰ Dežela je namreč polna prešuštnikov;
zaradi tega prekletstva dežela žaluje,
posušili so se pašniki v puščavi.
Njihovo tekanje je hudobno,
njihova moč ni prava. ¹¹ Dà, tudi prerok in duhovnik sta brezbožna.
Celo v svoji hiši odkrivam njuno hudobijo,govori Gospod. ¹² Zato jim bo njihova pot postala
kakor spolzka tla,
v temo bodo porinjeni
in padli bodo v njej.
Kajti nesrečo spravim nadnje,
leto njih kaznovanja,govori Gospod. ¹³ Pri samarijskih prerokih
sem videl ogabnost:
Prerokovali so pri Báalu
in zapeljevali moje ljudstvo Izraela. ¹⁴ Pri jeruzalemskih prerokih
sem videl grozote:
prešuštvujejo, hodijo v laži
in krepijo roke hudodelcem,
tako da se nihče ne odvrne od svoje hudobije.
Vsi so mi postali kakor Sódoma,
njegovi prebivalci kakor Gomóra. ¹⁵ Zato Gospod nad vojskami tako govori proti prerokom:
Glej, hranil jih bom s pelinom
in jih napajal z zastrupljeno vodo.
Od jeruzalemskih prerokov se je namreč
razlila brezbožnost po vsej deželi. ¹⁶ Tako govori Gospod nad vojskami: Nikar ne poslušajte besed prerokov, ki vam prerokujejo in vas slepijo. Oznanjajo videnja lastnega srca, ne pa tega, kar prihaja iz Gospodovih ust. ¹⁷ Zaničevalcem Gospodove besede nenehno pravijo: »Mir boste imeli.« Vsem, ki vztrajajo v trmi svojega srca, pravijo: »Nad vas ne pride nesreča.« ¹⁸ Kdo je bil vendar na posvetu pri Gospodu,
da je videl in slišal njegovo besedo?
Kdo je pazil na njegovo besedo in jo poslušal? ¹⁹ Glej, Gospodov vihar!
Srd je izbruhnil,
vrtinčast vihar;
razbesnel se bo nad glavo krivičnih. ²⁰ Gospodova jeza se ne odvrne,
dokler ne uresniči in ne izpolni
načrtov njegovega srca.
Poznejše dni boste to jasno razumeli. ²¹ Nisem poslal teh prerokov,
pa vendar tekajo;
nisem jim govoril,
pa vendar prerokujejo! ²² Ko bi bili na posvetu pri meni,
bi mojemu ljudstvu oznanjali moje besede
in jih odvračali z njihove hudobne poti
in od njihovih hudobnih dejanj. ²³ Sem jaz Bog le v bližini, govori Gospod, in ne tudi Bog v daljavi? ²⁴ Ali se more kdo tako povsem skriti, da ga ne bi videl? govori Gospod. Mar ne napolnjujem nebes in zemlje? govori Gospod. ²⁵ Slišal sem, kaj govorijo preroki, ki v mojem imenu prerokujejo laž in pravijo: »Sanjalo se mi je, sanjalo se mi je.« ²⁶ Doklej še bo tako v srcu teh prerokov, ki prerokujejo laž in širijo sleparijo svojega srca? ²⁷ Svoje sanje pripovedujejo drug drugemu; z njimi bi radi dosegli, da bi moje ljudstvo pozabilo moje ime, kakor so njihovi očetje pozabili moje ime zaradi Báala. ²⁸ Prerok, ki ima sanje, naj pripoveduje sanje; kdor pa ima mojo besedo, naj zvesto govori mojo besedo. Kaj ima slama skupnega z žitom? govori Gospod. ²⁹ Ali ni moja beseda kakor ogenj? govori Gospod. Mar ni kakor kladivo, ki razbija skalo? ³⁰ Zato, glej, pojdem nad preroke, govori Gospod, ki drug drugemu kradejo moje besede. ³¹ Glej nad preroke, govori Gospod, ki uporabljajo svoj jezik, da izrekajo Božje izreke. ³² Glej nad preroke, ki oznanjajo lažnive sanje, govori Gospod, ki jih pripovedujejo in zavajajo moje ljudstvo s svojimi lažmi in s svojim bahanjem. Jaz jih nisem poslal in jim ne zapovedal, zato čisto nič ne koristijo temu ljudstvu, govori Gospod. ³³ Kadar te to ljudstvo ali prerok ali duhovnik vpraša: »Kaj je z Gospodovim bremenom?« mu reci: »Vi ste breme in jaz vas bom zavrgel, govori Gospod.« ³⁴ Če prerok, duhovnik ali ljudstvo poreče »Gospodovo breme«, ga bom kaznoval z njegovo hišo vred. ³⁵ Tako pravite drug drugemu in med seboj: »Kaj je odgovoril Gospod?« ali »Kaj je rekel Gospod?« ³⁶ Gospodovega bremena pa ne omenjajte več. Breme bo vsakemu njegova lastna beseda, ker prevračate besede živega Boga, Gospoda nad vojskami, našega Boga. ³⁷ Takole reci preroku: »Kaj ti je odgovoril Gospod?« ali »Kaj je govoril Gospod?« ³⁸ Če pa govorite »Gospodovo breme«, tako govori Gospod: Ker uporabljate besedo »Gospodovo breme«, čeprav sem poslal k vam, rekoč: Ne recite »Gospodovo breme«, ³⁹ zato, glejte, vas popolnoma pozabim in vas z mestom vred, ki sem ga dal vam in vašim očetom, vržem izpred svojega obličja. ⁴⁰ Nad vas spravim večen očitek in večno sramoto, ki se ne bo pozabila.

Poglavje 24

¹ Gospod mi je dal videti dve košari smokev, postavljeni pred Gospodovim templjem. To je bilo potem, ko je babilonski kralj Nebukadnezar odpeljal iz Jeruzalema Jojakímovega sina Jojahína, Judovega kralja, in Judove višje uradnike s kovači in ključavničarji vred ter jih privedel v Babilon. ² V eni košari so bile zelo dobre smokve, kakor tiste zgodnje; v drugi košari pa so bile prav zanič, tako slabe, da jih ni bilo mogoče jesti. ³ Gospod mi je rekel: »Kaj vidiš, Jeremija?« Rekel sem: »Smokve. Dobre so zelo dobre, slabe pa so zelo slabe, tako slabe, da jih ni mogoče jesti.« ⁴ Tedaj se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč: ⁵ Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Kakor na te dobre smokve se hočem dobrotno ozreti na Judove izgnance, ki sem jih poslal iz tega kraja v deželo Kaldejcev. ⁶ Dobrotno bom obrnil oči nanje in jih pripeljal nazaj v to deželo. Pozidal jih bom in ne podiral, jih zasajal in ne ruval. ⁷ Dal jim bom srce, da me bodo spoznali: da sem Gospod. Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, ko se vrnejo k meni z vsem srcem. ⁸ A kakor s slabimi smokvami, ki so tako zanič, da jih ni mogoče jesti – tako govori Gospod – tako bom ravnal s Sedekíjem, Judovim kraljem, z njegovimi višjimi uradniki in ostankom v Jeruzalemu, ki so ostali v tej deželi, in s tistimi, ki so se naselili v egiptovski deželi. ⁹ Naredim jih za grozo vsem kraljestvom na zemlji, za sramoto in pregovor, za posmeh in prekletstvo po vseh krajih, kamor jih preženem. ¹⁰ Nadnje pošljem meč, lakoto in kugo, dokler ne bodo povsem iztrebljeni z zemlje, ki sem jo dal njim in njihovim očetom.

Poglavje 130

² Gospod, usliši moj glas;
tvoja ušesa naj bodo pozorna
na glas moje prošnje. ³ Če boš pozoren na krivde, o Gospod,
Gospod, kdo bo mogel obstati? ⁴ Toda s teboj je odpuščanje,
da bi te strahoma spoštovali. ⁵ Upam v Gospoda, moja duša upa,
čakam na njegovo besedo, ⁶ moja duša čaka na Gospoda
bolj kakor stražarji na jutro,
stražarji na jutro. ⁷ Izrael, pričakuj Gospoda!
Zakaj pri Gospodu je dobrota,
pri njem je obilje rešitve. ⁸ On bo rešil Izraela
vseh njegovih krivd.