Sveto pismo v enem letu

Poglavje 1

¹ Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajstim rodovom v razseljenosti: lep pozdrav. ² Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, ³ saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. ⁴ Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo. ⁵ Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. ⁶ Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. ⁷ Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda: ⁸ mož, ki je v duši razdvojen, nestanoviten na vseh svojih poteh. ⁹ Ponižani brat naj se ponaša s svojo visokostjo, ¹⁰ bogati pa s svojim ponižanjem, saj bo minil kakor cvet na travniku. ¹¹ Sonce namreč vzide z vročino in posuši travnik. Cvet na njem se osuje in lepota njegovega obličja izgine. Tako bo tudi bogataš ovenel na svojih poteh. ¹² Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo. ¹³ Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: »Bog me skuša.« Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar. ¹⁴ Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja. ¹⁵ Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt. ¹⁶ Ne varajte se, moji ljubi bratje; ¹⁷ vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave. ¹⁸ Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvaritev. ¹⁹ Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, ²⁰ kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti. ²¹ Zato odpravite vso umazanost in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena in ima moč, da reši vaše duše. ²² Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. ²³ Če je namreč kdo poslušalec besede, ne pa njen uresničevalec, je podoben človeku, ki ogleduje svoj rojstni obraz v zrcalu; ²⁴ pogleda se, a odide in takoj pozabi, kakšen je bil. ²⁵ Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju. ²⁶ Če kdo misli, da je pobožen, a ne brzda svojega jezika, temveč vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna. ²⁷ Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.

Poglavje 21

¹ Beseda, ki se je od Gospoda zgodila Jeremiju, ko je kralj Sedekíja poslal k njemu Malkijájevega sina Pašhúrja in duhovnika Cefanjája, Masejájevega sina, in rekel: ² »Povprašaj vendar za nas Gospoda, kajti babilonski kralj Nebukadnezar se vojskuje proti nam. Morda nam bo Gospod storil kakor pri vseh svojih čudovitih delih, da se ta umakne od nas.« ³ Jeremija pa jima je rekel: »Tako recita Sedekíju: ⁴ Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Glej, nazaj bom obrnil bojno orožje v vaših rokah, s katerim se bojujete proti babilonskemu kralju in Kaldejcem, ki vas oblegajo zunaj obzidja, in ga spravil na kup sredi tega mesta. ⁵ Sam se bom bojeval z vami z iztegnjeno roko in z močnim laktom, z jezo, s srdom in z velikim gnevom. ⁶ Udaril bom prebivalce tega mesta, ljudi in živali, z veliko kugo, da umrejo. ⁷ Zatem, govori Gospod, bom dal Judovega kralja Sedekíja, njegove služabnike in ljudstvo, kar ga preostane v tem mestu od kuge, od meča in lakote, v roke babilonskega kralja Nebukadnezarja, v roke njihovih sovražnikov in v roke tistih, ki jim strežejo po življenju. On jih bo udaril z rezilom meča, ne bo jim prizanašal, ne bo imel sočutja ne usmiljenja.« ⁸ Temu ljudstvu pa reci: »Tako govori Gospod: Glejte, predlagam vam pot življenja in pot smrti. ⁹ Kdor ostane v tem mestu, umre pod mečem, za lakoto in kugo. Kdor pa pojde ven in se preda Kaldejcem, ki vas oblegajo, bo živel; njegovo življenje bo njegov vojni plen. ¹⁰ Kajti svoje obličje obračam proti temu mestu, in sicer v nesrečo, ne v dobro, govori Gospod, v roko babilonskemu kralju bo dano, da ga sežge v ognju.« ¹¹ Hiši Judovega kralja pa reci: Poslušajte Gospodovo besedo, ¹² Davidova hiša, tako govori Gospod:
Že zjutraj sodite pravično,
rešujte oropanega
iz rok izkoriščevalca!
Sicer izbruhne moj srd kakor ogenj
in bo gorel, da ga nihče ne ugasi,
zaradi hudobije vaših dejanj. ¹³ Glej, proti tebi sem, prebivalka doline,
skala na planoti,govori Gospod.
O, vi, ki pravite: »Kdo bo prišel nad nas,
kdo bo vdrl v naša bivališča?« ¹⁴ Kaznoval vas bom po sadovih vaših dejanj,govori Gospod,
in zanetil ogenj v njenem gozdu,
ki požre vse okoli nje.

Poglavje 22

¹ Tako govori Gospod: Pojdi dol v hišo Judovega kralja in tam govôri to besedo! ² Reci: Poslušaj Gospodovo besedo, Judov kralj, ki sediš na Davidovem prestolu, ti, tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki hodite skozi ta vrata. ³ Tako govori Gospod: Delajte prav in pravično! Rešujte oropanega iz rok izkoriščevalca! Ne zapostavljajte tujca, sirote in vdove! Ne bodite nasilni in ne prelivajte nedolžne krvi na tem kraju! ⁴ Če boste to besedo res izpolnjevali, pojdejo kralji, ki sedijo na Davidovem prestolu, njihovi služabniki in njihovo ljudstvo na vozovih in konjih skozi vrata te hiše. ⁵ Če pa teh besed ne boste poslušali, prisegam pri sebi, govori Gospod, da bo ta hiša postala razvalina. ⁶ Tako namreč govori Gospod o hiši Judovega kralja:
Kakor Gileád si mi,
kakor vrh Libanona.
In vendar te bom spremenil v puščavo,
v nenaseljeno mesto. ⁷ Odbral bom zoper tebe pokončevalce,
ljudi in orožje.
Posekali bodo tvoje izbrane cedre
in jih vrgli v ogenj. ⁸ Ko bodo številni narodi hodili mimo tega mesta in rekli drug drugemu: »Zakaj je Gospod tako storil temu velikemu mestu?«, ⁹ bodo rekli: »Zato, ker so zapustili zavezo z Gospodom, svojim Bogom, in molili druge bogove ter jim služili.« ¹⁰ Ne jokajte za mrtvim,
ne žalujte za njim!
Bridko pa jokajte za odhajajočim,
ker se ne bo več vrnil
ne videl svoje rojstne dežele. ¹¹ Tako namreč govori Gospod o Jošíjevem sinu Šalúmu, Judovem kralju, ki je postal kralj namesto svojega očeta Jošíja in je odšel iz tega kraja: »Sèm se ne vrne več; ¹² kajti v kraju, kamor so ga odpeljali v izgnanstvo, bo umrl in te dežele ne bo več videl.« ¹³ Gorje mu, kdor si zida hišo brez pravičnosti,
in gornje sobe brez pravice;
kdor pusti svojega bližnjega garati brez plačila
in mu ne da njegovega zaslužka; ¹⁴ kdor pravi: »Sezidal si bom veliko hišo
in prostorne gornje sobe.«
Na njej napravi okna,
jo obloži s cedrovino
in škrlatno rdeče pobarva. ¹⁵ Mar si postal kralj zato,
da bi tekmoval v cedrovini?
Ali ni tvoj oče jedel in pil?
Pa je vendar delal prav in pravično;
tedaj mu je šlo dobro. ¹⁶ Zavzemal se je za pravico stiskanih in ubogih;
tedaj je šlo dobro.
To se pravi poznati mene!
govori Gospod. ¹⁷ Tvoje oko in srce
pa gre le za dobičkom
in za tem, da bi prelival nedolžno kri,
da bi zatiral in izsiljeval. ¹⁸ Zato tako govori Gospod o Jošíjevem sinu Jojakímu, Judovem kralju:
Ne bodo ga objokovali:
»Ojoj, moj brat! Ojoj, moja sestra!«
Ne bodo ga objokovali:
»Ojoj, gospod! Ojoj, veličanstvo!« ¹⁹ Kakor osel bo pokopan:
odvlekli ga bodo in vrgli onkraj jeruzalemskih vrat. ²⁰ Pojdi na Libanon in vpij,
povzdigni svoj glas v Bašánu;
vpij z Abaríma,
zakaj pobiti so vsi tvoji ljubimci. ²¹ Prigovarjal sem ti, ko ti je šlo še dobro.
Pa si rekla: »Ne bom poslušala.«
Takšna je bila tvoja pot od mladosti:
nisi hotela poslušati mojega glasu. ²² Vse tvoje pastirje bo pasel veter,
tvoji ljubimci bodo šli v ujetništvo.
Tedaj boš namreč osramočena in zasramovana
zaradi vse svoje hudobije. ²³ Ti, ki prebivaš na Libanonu
in gnezdiš na cedrah,
kako boš ječala, ko te popadejo bolečine,
podobne krčem porodnice! ²⁴ Kakor jaz živim, govori Gospod, četudi bi bil Jojakímov sin Jojahín, Judov kralj, pečatni prstan na moji desni roki, bi te odtrgal proč. ²⁵ Dal te bom v roke tistih, ki ti strežejo po življenju, v roke tistih, pred katerimi te je groza, v roke babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roke Kaldejcev. ²⁶ Tebe in tvojo mater, ki te je rodila, bom vrgel v drugo deželo, kjer se nista rodila; tam bosta umrla. ²⁷ V deželo, kamor bosta hrepenela, da bi se vrnila, se ne bosta vrnila. ²⁸ Je ta mož Jojahín preziran, razbit lonec
ali posoda, ki je nihče ne mara?
Zakaj so bili zavrženi, on in njegovi potomci,
in vrženi v deželo, ki je ne poznajo? ²⁹ O dežela, dežela, dežela,
poslušaj Gospodovo besedo! ³⁰ Tako govori Gospod:
Vpišite tega moža: »brez otrok,
mož, ki ni imel sreče v svojih dneh!«
Kajti nikomur izmed njegovih potomcev
se ne bo posrečilo, da bi sedèl
na Davidovem prestolu in še vladal v Judu.

Poglavje 129

² mnogokrat so me stiskali že od mladosti,
vendar me niso premagali. ³ Po mojem hrbtu so orali orači,
rezali so dolge brazde. ⁴ Gospod je pravičen,
razsekal je vrvi krivičnikov. ⁵ Naj bodo osramočeni in naj se umaknejo
vsi, ki sovražijo Sion. ⁶ Naj bodo kakor trava na strehah,
ki se posuši, preden jo kdo izruva, ⁷ da žanjec ne napolni svoje roke
in vezalec snopov svojega naročja; ⁸ da mimoidoči ne porečejo:
»Gospodov blagoslov naj bo nad vami!«
Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.