Sveto pismo v enem letu

Poglavje 1

¹ Pavel, jetnik Kristusa Jezusa, in brat Timótej najinemu ljubemu sodelavcu Filémonu, ² sestri Apíji, najinemu sobojevniku Arhipu in Cerkvi, ki se zbira v tvoji hiši: ³ milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa. ⁴ Kadar koli se te spominjam v svojih molitvah, se zahvaljujem svojemu Bogu, ⁵ ker slišim o tvoji ljubezni in o zvestobi, ki jo imaš do Gospoda Jezusa in do vseh svetih, ⁶ da bi vera, ki nam je skupna, postala učinkovita v spoznavanju vsega dobrega, ki je v nas za Kristusa. ⁷ Tvoja ljubezen me je navdala z velikim veseljem in s tolažbo, o brat, kajti po tebi so bila srca svetih deležna počitka. ⁸ Zaradi tega, čeprav imam v Kristusu veliko svobodo, da ti zapovem, kaj se spodobi storiti, ⁹ te vendar rajši v imenu ljubezni prosim – kakršen sem pač, Pavel, starec, zdajle tudi jetnik Kristusa Jezusa – ¹⁰ za svojega otroka, ki sem ga rodil v verigah, za Onézima. ¹¹ Doslej ti ni bil koristen, zdaj pa je koristen tebi in meni. ¹² Pošiljam nazaj k tebi njega, svoje srce. ¹³ Sicer bi ga bil rad zadržal pri sebi, da bi mi stregel namesto tebe, ko sem vklenjen zaradi evangelija. ¹⁴ Vendar nisem hotel storiti ničesar brez tvojega soglasja, da bi tvoje dobro delo ne bilo videti nekako prisiljeno, ampak prostovoljno. ¹⁵ Morda je bil zato za kratek čas ločen od tebe, da bi ga spet pridobil za zmeraj, ¹⁶ in sicer ne več kot sužnja, ampak več kot sužnja, kot brata, nadvse ljubega najprej meni, še koliko bolj pa tebi, tako v mesu kot v Gospodu. ¹⁷ Če me imaš torej za družabnika, ga sprejmi kakor mene. ¹⁸ Če pa ti je prizadel kakšno krivico ali ti je kaj dolžan, zapiši to na moj račun. ¹⁹ To pišem jaz, Pavel, s svojo roko: poravnal bom sam. Da ti ne omenim, da mi dolguješ celo sam sebe. ²⁰ Da, brat, naj imam od tebe korist v Gospodu: nakloni počitek mojemu srcu v Kristusu! ²¹ Pišem ti, ker zaupam v tvojo poslušnost, saj vem, da boš storil še več, kakor te prosim. ²² Obenem pa mi tudi pripravi stanovanje, ker upam, da vam bom po vaših molitvah podarjen. ²³ Pozdravlja te Epafrá, moj sojetnik v Kristusu Jezusu, ²⁴ pa še Marko, Aristarh, Demá in Luka, moji sodelavci. ²⁵ Milost Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vašim duhom!

Poglavje 19

¹ Tako govori Gospod: Pojdi si kupit lončen vrč! Vzemi s seboj nekaj starešin ljudstva in duhovnikov. ² Pojdi v Ge Ben Hinóm ob vhodu Črepinjskih vrat in oznani tam besede, ki ti jih bom govoril. ³ Reci: Poslušajte Gospodovo besedo, Judovi kralji in jeruzalemski prebivalci. Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, spravil bom táko nesrečo nad ta kraj, da bo vsakemu, ki bo slišal zanjo, brnelo po ušesih. ⁴ Kajti zapustili so me in mi odtujili ta kraj, ko so na njem zažigali kadilo drugim bogovom, ki jih niso poznali ne oni ne njihovi očetje ne Judovi kralji, ter napolnili ta kraj s krvjo nedolžnih; ⁵ sezidali so Báalove višine, da so sežigali svoje sinove v ognju kot žgalne daritve Báalu, čeprav tega nisem zapovedal ne govoril in mi še na misel ni prišlo. ⁶ Zato, glejte, pridejo dnevi, govori Gospod, ko se ta kraj ne bo več imenoval Tofet in Ge Ben Hinóm, ampak Dolina moríje. ⁷ Tedaj razblinim na tem kraju načrte Juda in Jeruzalema ter poskrbim, da padejo pod mečem svojih sovražnikov in po rokah tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla dam žreti pticam neba in zverem zemlje. ⁸ To mesto spremenim v grozo in zasmeh; vsak, ki bo hodil mimo, bo zgrožen in se bo rogal zaradi vseh njegovih udarcev. ⁹ Dal jim bom jesti meso njihovih sinov in hčerá; jedli bodo meso drug drugega med obleganjem in v stiski, v katero jih bodo spravili njihovi sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju. ¹⁰ Razbij vrč pred očmi mož, ki pojdejo s tabo, ¹¹ in jim reci: Tako govori Gospod nad vojskami: To ljudstvo in to mesto razbijem tako, kakor razbiješ lončarsko posodo, ki je ni več mogoče popraviti. V Tofetu bodo pokopavali, ker drugje ne bo več prostora za pokopavanje. ¹² Tako storim temu kraju in njegovim prebivalcem, govori Gospod: to mesto naredim podobno Tofetu. ¹³ Jeruzalemske hiše in hiše Judovih kraljev naj bodo nečiste kakor kraj Tofet, vse hiše, kjer so na strehah vsej nebesni vojski zažigali kadilo in drugim bogovom opravljali pitne daritve. ¹⁴ Ko je Jeremija prišel iz Tofeta, kamor ga je Gospod poslal prerokovat, je stopil v dvor Gospodove hiše in rekel vsemu ljudstvu: ¹⁵ Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, spravim nad to mesto in nad vsa njegova mesta vso nesrečo, ki sem mu z njo zagrozil; trdovratni so namreč in ne poslušajo mojih besed.

Poglavje 20

¹ Duhovnik Pašhúr, Imêrjev sin, ki je bil glavni nadzornik v Gospodovi hiši, je slišal, kako je Jeremija prerokoval vse to. ² Tedaj je Pašhúr dal preroka Jeremija pretepsti in ga del v okove pri gornjih Benjaminovih vratih ob Gospodovi hiši. ³ Ko je drugo jutro izpustil Jeremija iz okovov, mu je Jeremija rekel: »Gospod te ne imenuje več Pašhúr, ampak Groza vsepovsod. ⁴ Kajti tako govori Gospod: Glej, naredil bom, da boš v grozo sebi in svojim prijateljem. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in to boš videl na svoje oči. Vsega Juda dam v roke babilonskemu kralju, ta pa jih bo odvedel v izgnanstvo v Babilon in jih pobil z mečem. ⁵ Dal bom vse bogastvo tega mesta, vse njegovo premoženje in vse njegove dragocenosti; vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roke njihovih sovražnikov. Ti jih oplenijo, vzamejo in spravijo v Babilon. ⁶ Ti, Pašhúr, in vsi tvoji domači pojdete v ujetništvo; v Babilon prideš, tam umreš in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, ki si jim prerokoval lažnivo.« ⁷ Zapeljal si me, Gospod,
in dal sem se zapeljati.
Premočan si bil zame
in si zmagal.
Ves dan sem v posmeh,
vsi se norčujejo iz mene. ⁸ Kadar koli govorim, moram vpiti,
»Nasilje in zatiranje!« moram klicati.
Zares, Gospodova beseda mi je
ves dan v sramotenje in zasmeh. ⁹ Če rečem: »Ne bom ga več omenjal
ne več govoril v njegovem imenu,«
je v mojem srcu kakor goreč ogenj,
zaprt v mojih kosteh.
Trudim se, da bi ga ugasil,
pa ne morem. ¹⁰ Že slišim šušljanje mnogih –
groza vsepovsod –:
»Naznanite ga! Naznanimo ga!«
Vsi moji zaupni prijatelji
prežé, da se spotaknem:
»Morda se bo dal zapeljati,
pa ga bomo premagali
in se maščevali nad njim.« ¹¹ A Gospod je z menoj kakor strahovit junak.
Zato se bodo moji preganjalci opotekli
in ne bodo zmagali,
zelo bodo osramočeni,
ker se jim ne bo posrečilo:
sramota bo večna,
nepozabna. ¹² Gospod nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega,
ki vidiš obisti in srce,
naj vidim tvoje maščevanje nad njimi,
saj sem tebi zaupal svojo pravdo. ¹³ Pojte Gospodu,
slavite Gospoda,
ker rešuje življenje ubogega
iz rok hudodelcev. ¹⁴ Preklet bodi dan,
ko sem bil rojen,
dan, ko me je mati rodila:
naj ne bo blagoslovljen! ¹⁵ Preklet naj bo mož,
ki je sporočil mojemu očetu:
»Otrok, sin se ti je rodil,«
in ga silno razveselil. ¹⁶ Naj se temu človeku godi kakor mestom,
ki jih je Gospod neusmiljeno razdejal.
Naj sliši vpitje zjutraj
in bojni krik opoldne, ¹⁷ ker me ni umoril v materinem telesu,
da bi mi mati postala grob
in bi njeno telo ostalo večno noseče. ¹⁸ Zakaj sem prišel iz materinega naročja,
da okušam trud in žalost,
da moji dnevi minevajo v samoti?

Poglavje 128

² Sadove truda svojih rok boš zares užival,
blagor tebi, tebi bo dobro. ³ Tvoja žena bo kakor rodovitna trta
sredi tvoje hiše;
tvoji otroci bodo kakor oljčne mladike
okrog tvoje mize. ⁴ Glej, tako bo blagoslovljen mož,
ki se boji Gospoda. ⁵ Blagoslovi naj te Gospod s Siona,
da boš užival blaginjo Jeruzalema
vse dni svojega življenja, ⁶ da boš videl svojih otrok otroke.
Mir nad Izraelom!