Dan 306 / 1095 2. november

Sveto pismo v enem letu

1 Tim 4 · Iz 38-39 · Ps 119,121-144

1 Tim 4

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 4

1 Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov, 2 s hinavščino lažnivcev, ki imajo v svojo vest vžgano znamenje. 3 Ti bodo branili ženitev in uživanje nekaterih jedi, ki jih je ustvaril Bog, da bi jih z zahvaljevanjem uživali tisti, ki verujejo in so spoznali resnico. 4 Kajti vse, kar je ustvaril Bog, je dobro in ničesar ne smemo zametavati, le da to uživamo z zahvaljevanjem. 5 Saj vse posvečuje Božja beseda in molitev. 6 To razlagaj bratom, pa boš dober služabnik Kristusa Jezusa, saj te hranijo besede vere in dobrega nauka, ki si mu sledil. 7 Ogibaj pa se posvetnih in čenčastih bajk. Vadi se v pravi pobožnosti. 8 Urjenje telesa namreč le malo koristi, prava pobožnost pa je koristna v vsem, ker obljublja življenje, sedanje in prihodnje. 9 Zanesljiva je ta beseda in vredna popolnega sprejetja. 10 Zato se namreč trudimo in bojujemo, ker smo naslonili svoje upanje na živega Boga, ki je odrešenik vseh ljudi, posebno vernih. 11 To zapoveduj in úči. 12 Nihče naj te ne prezira zaradi tvoje mladosti. Bodi pa vernim zgled v besedi, vedênju, ljubezni, veri in čistosti. 13 Dokler ne pridem, skrbi za branje, za opominjanje in poučevanje. 14 Ne zanemarjaj milostnega daru, ki je v tebi in ti je bil dan po preroštvu, ko je zbor starešin položil roke nate. 15 Za te stvari se trudi, ves bodi v tem. Tako bodo vsi opazili tvoj napredek. 16 Pazi nase in na svoje poučevanje. Vztrajaj v tem. Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.

Iz 38-39

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 38

1 Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin, in mu rekel: »Tako govori Gospod: Daj ukaze za svojo hišo, kajti umrl boš, ne boš preživel!« 2 Ta pa je svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu: 3 »Oh, Gospod, spomni se, da sem v zvestobi in s celim srcem hodil pred tvojim obličjem, da sem delal, kar je dobro v tvojih očeh!« In Ezekíja je glasno jokal. 4 In Gospodova beseda se je zgodila Izaiju, rekoč: 5 »Pojdi in povej Ezekíju: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, pridal bom tvojim dnem petnajst let. 6 Rešil bom tebe in to mesto iz rok asirskega kralja in branil to mesto. 7 To naj ti bo znamenje od Gospoda, da bo Gospod izpolnil, kar je rekel: 8 glej, pomaknil bom senco na stopnicah, ki se v soncu spušča po Aházovem stopnišču, za deset stopnic nazaj.« In sonce se je vrnilo za deset stopnic nazaj po stopnicah, ki jih je prešlo. 9 Pesem Ezekíja, Judovega kralja, ko je bil bolan in je spet ozdravel: 10 Rekel sem: Sredi svojih dni bom odšel
skozi vrata podzemlja,
oropan bom ostanka svojih let.
11 Rekel sem: Ne bom gledal Gospoda Boga
v deželi živih,
ne bom več videl človeka
med prebivalci večnega pokoja.
12 Moj dom bodo izruvali in odnesli proč
kakor pastirski šotor.
Komaj sem svoje življenje navil kakor tkalec,
me bo odrezal od osnutka,
od jutra do večera me boš pokončal.
13 Umirjal sem se do jutra:
kakor lev bo zdrobil vse moje kosti,
od dneva do noči me boš pokončal.
14 Čivkal sem kakor lastovka in vrabec,
grulil kakor golob.
Moji pogledi v višavo so bili utrujeni:
Gospod, v stiski sem, potegni se zame!
15 Kako naj govorim, da mi je rekel:
naredil je!
Veselo bom preživljal vsa svoja leta
zaradi grenkobe, ki mi je morila dušo.
16 O Gospod, z grenkobami se ljudje poživljajo,
življenje mojega duha je v vsaki od njih:
okrepil si me in me poživil.
17 Glej, v blagor
mi je bila grenka bolečina,
saj si obvaroval moje življenje
pred jamo uničenja.
Vrgel si za svoj hrbet
vse moje grehe.
18 Podzemlje te namreč ne more hvaliti,
smrt te ne more slaviti.
Tisti, ki so padli v jamo, ne morejo zaupati
v tvojo zvestobo.
19 Le kdor živi, kdor živi, te slavi,
kakor jaz danes.
Oče oznanja sinovom
tvojo zvestobo.
20 Gospod je tu, da me rešuje,
zato udarjajmo na strune
vse dni svojega življenja
v hiši Gospodovi!
21 Izaija je rekel: »Naj vzamejo kepo smokev in jo položijo na uljé, da ozdravi.« 22 In Ezekíja je rekel: »Kaj je znamenje, da pojdem v Gospodovo hišo?«

Poglavje 39

1 Tisti čas je poslal babilonski kralj Merodáh Baladán, Baladánov sin, Ezekíju pisma in dar, ker je slišal, da je bil Ezekíja bolan in da je ozdravel. 2 Ezekíja se je odposlancev razveselil in jim razkazal hišno zakladnico, srebro in zlato, dišave in dragocena olja, vso hišno orožarno in vse, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Ni bilo stvari v njegovi hiši in po vsej njegovi oblasti, katere bi jim Ezekíja ne bil pokazal. 3 Tedaj je prišel h kralju Ezekíju prerok Izaija in mu rekel: »Kaj so rekli ti možje in od kod so prišli k tebi?« Ezekíja je rekel: »Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.« 4 Pa je rekel: »Kaj so videli v tvoji hiši?« Ezekíja je rekel: »Vse, kar je v moji hiši, so videli. Ni je stvari v mojih zakladnicah, katere jim ne bi bil pokazal.« 5 Tedaj je Izaija rekel Ezekíju: »Poslušaj besedo Gospoda nad vojskami: 6 ›Glej, prišli bodo dnevi, ko bo vse, kar je v tvoji hiši in kar so tvoji očetje do tega dne nabrali, odneseno v Babilon. Nič ne bo ostalo, govori Gospod. 7 Nekaj tvojih sinov, ki se ti bodo rodili, bodo vzeli, da bodo za strežaje na dvoru babilonskega kralja.‹« 8 Ezekíja je rekel Izaiju: »Gospodova beseda, ki si jo govoril, je dobra.« Rekel si je namreč: »Zares, mir in varnost bosta v mojih dneh!«

Ps 119,121-144

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 119

121 Ravnal sem v skladu s pravico in pravičnostjo,
ne izročaj me mojim zatiralcem.
122 Nastopi v dobro svojega služabnika,
naj me ne zatirajo prevzetneži.
123 Moje oči hrepenijo po tvojem odrešenju,
po izreku tvoje pravičnosti.
124 Ravnaj s svojim služabnikom po svoji dobroti,
úči me svojih zakonov.
125 Tvoj služabnik sem, daj mi razumnost,
da bom spoznal tvoja pričevanja.
126 Čas je, da Gospod kaj ukrene,
prelomili so tvojo postavo.
127 Zato ljubim tvoje zapovedi
bolj kakor zlato, bolj kakor čisto zlato.
128 Zato ravnam prav po vseh tvojih ukazih,
vsako lažno pot sovražim.
129 Tvoja pričevanja so čudovita,
zato jih čuva moja duša.
130 Razkritje tvojih besed razsvetljuje,
nevednim daje razumnost.
131 Široko odpiram usta in sopem,
ker hrepenim po tvojih zapovedih.
132 Obrni se k meni in mi izkaži milost,
po sodbi za tiste, ki ljubijo tvoje ime.
133 Naredi moje korake trdne s svojim izrekom,
ne pusti, da bi nad mano vladala kakšna zloba.
134 Reši me človeškega zatiranja,
da se bom držal tvojih ukazov.
135 Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom,
úči me svojih zakonov.
136 Moje oči točijo solze v potokih,
ker se ne držijo tvoje postave.
137 Pravičen si, o Gospod,
in iskren v svojih sodbah.
138 Razglasil si svoja pričevanja v pravičnosti,
in popolno zvestobo.
139 Moja gorečnost me razjeda,
ker so moji nasprotniki pozabili tvoje besede.
140 Tvoj izrek je zelo prečiščen,
in tvoj služabnik ga ljubi.
141 Majhen sem in preziran,
tvojih ukazov nisem pozabil.
142 Tvoja pravičnost je pravičnost na veke,
tvoja postava je resnica.
143 Stiska in nadloga sta me zadeli,
tvoje zapovedi so moja naslada.
144 Pravičnost so tvoja pričevanja na veke,
daj mi razumnost, da bom živel.