Sveto pismo v enem letu

Poglavje 3

¹ Sicer pa, bratje, molíte za nas, da bi se Gospodova beseda širila in poveličevala, kakor se je pri vas, ² in da bi bili rešeni nepoštenih in pokvarjenih ljudi; nimajo namreč vsi vere. ³ Toda Gospod je zvest in vas bo utrdil in obvaroval pred hudičem. ⁴ Glede vas zaupamo v Gospodu, da tudi delate in boste delali, kar vam zapovedujemo. ⁵ Gospod pa naj vodi vaša srca v Božjo ljubezen in Kristusovo stanovitnost. ⁶ V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vam naročamo, bratje, da se ogibate vsakega brata, ki živi neredno in ne po izročilu, ki so ga prejeli od nas. ⁷ Sami namreč veste, kako nas morate posnemati: kajti nismo med vami živeli neurejeno, ⁸ tudi nismo zastonj jedli kruha pri nikomer, ampak smo trudoma garali noč in dan, da ne bi bili v breme komu izmed vas. ⁹ Tega vam ne pravim, ker ne bi imeli pravice do tega, ampak zato, da se vam sami postavimo za zgled, ki naj bi ga posnemali. ¹⁰ Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. ¹¹ Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja. ¹² Takšne opozarjamo in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v tišini delajo in jedo svoj kruh. ¹³ Vi, bratje, pa se ne naveličajte delati dobro. ¹⁴ In če kateri ni poslušen temu, kar naročamo v pismu, si ga zapomnite in se ne družite z njim, da ga bo sram. ¹⁵ Vendar ga ne imejte za sovražnika, ampak ga opominjajte kot brata. ¹⁶ Sam Gospod miru pa naj vam dá mir, in sicer zmeraj in v vseh okoliščinah. Gospod naj bo z vami vsemi. ¹⁷ To je moj, Pavlov, svojeročni pozdrav; to je razpoznavno znamenje v vsakem pismu: tako pišem. ¹⁸ Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vami vsemi!

Poglavje 29

¹ Gorje ti, Ariél, Ariél,
trdnjava, kjer je David taboril!
Dodajte letu leto,
prazniki naj se zvrstijo. ² In pritisnil bom na Ariél,
postala bo stokanje in ječanje,
postala mi bo kakor Ariél. ³ Utaboril se bom okrog tebe kakor David,
obdal te bom z okopom,
naredil bom nasip proti tebi. ⁴ Pogreznjena boš govorila iz zemlje,
tvoje govorjenje se bo privzdigovalo iz prahu,
tvoj glas bo prihajal iz zemlje kakor iz trebuha,
tvoje govorjenje bo hropelo iz prahu. ⁵ Toda množica tvojih sovražnikov bo kakor droben prah,
množica tvojih nasilnikov bo kakor pleve, ki letijo mimo,
v trenutku, hipoma se bo zgodilo: ⁶ Gospod nad vojskami te bo obiskal
z gromom, potresom in mogočnim glasom,
z vetrom, viharjem in plamenom požrešnega ognja. ⁷ Kakor sanje, kakor nočno videnje bo množica vseh narodov,
ki se bo vojskovala proti Ariél,
vseh, ki se bodo bojevali proti njej,
jo obkoljevali in stiskali. ⁸ Kakor če se sanja lačnemu, da jé,
pa se zbudi in je njegov želodec prazen,
ali kakor če se sanja žejnemu, da pije,
pa se zbudi in je izčrpan in njegovo grlo je suho,
tako se bo godilo množici narodov,
ki se bodo vojskovali proti gori Sion. ⁹ Le čudite se in ostajajte začudeni,
le slepite se in ostajajte zaslepljeni!
Opijajte se, pa ne z vinom,
omahujte, pa ne zaradi pijače! ¹⁰ Kajti Gospod je izlil na vas
duha omrtvelosti,
vaše oči, preroke, je zaprl
in vaše glave, vidce, je zastrl. ¹¹ Tako vam je postalo razodetje vseh teh reči kakor vsebina zapečatene knjige: če jo dajo komu, ki zna brati, in mu rečejo: »Preberi to,« reče: »Ne morem, saj je zapečatena.« ¹² Če pa dajo knjigo komu, ki ne zna brati, in mu rečejo: »Preberi to,« reče: »Ne znam brati.« ¹³ In Gospod je rekel:
Ker mi to ljudstvo prihaja naproti le s svojimi usti
in me časti le s svojimi ustnicami,
njegovo srce pa je daleč od mene
in mu je moj strah le priučena človeška zapoved, ¹⁴ zato bom, glej, še naprej
presenečal to ljudstvo,
presenetljivo presenečal,
da bo izginila modrost njegovih modrih
in se skrila razumnost njegovih razumnih. ¹⁵ Gorje njim, ki se hulijo pred Gospodom, da bi zakrili svoj namen
in bi ostalo v temi njihovo početje,
ki govorijo: »Kdo nas vidi in kdo nas pozna?« ¹⁶ To vaše sprevračanje!
Mar je lončar cenjen kakor glina,
da bi mogel izdelek reči o izdelovalcu:
»Ni me izdelal,«
ali lonec reči lončarju:
»Ničesar ne razume.« ¹⁷ Mar ni le malo časa še
in Libanon bo postal vrt,
vrt pa bo veljal za gozd. ¹⁸ Tisti dan bodo gluhi zaslišali
besede knjige
in iz mraka in teme
bodo spregledale oči slepih. ¹⁹ Ubožci se bodo spet veselili v Gospodu
in najbolj revni med ljudmi se bodo radovali nad Svetim Izraelovim. ²⁰ Kajti nasilnikov ne bo več,
posmehljivci bodo izginili,
iztrebljeni bodo vsi, ki snujejo hudobijo, ²¹ tisti, ki pogubljajo ljudi z besedo,
ki sodniku pri vratih nastavljajo zanko
in z zmedo izpodrivajo pravičnega. ²² Zato tako govori Gospod, Bog hiše Jakobove, ki je rešil Abrahama:
Odslej pa Jakob ne bo več osramočen,
odslej njegov obraz ne bo več obledel: ²³ kajti ko bodo njegovi otroci videli
delo mojih rok v svoji sredi,
bodo posvečevali moje ime,
posvečevali bodo Svetega Jakobovega,
bali se bodo Boga Izraelovega. ²⁴ Kateri so zmedenega duha, bodo spoznali razumnost
in godrnjači bodo sprejeli pouk.

Poglavje 30

¹ Gorje upornim sinovom, govori Gospod:
Delajo načrt, ki ni od mene,
sklepajo pogodbo, ki ni v mojem duhu,
da kopičijo greh na greh. ² Hodijo in se spuščajo v Egipt,
ne da bi me vprašali:
zanašajo se na faraonovo moč,
zatekajo se v egiptovsko senco. ³ Faraonova moč vam bo v sramoto,
zatočišče v egiptovski senci v zasmeh. ⁴ Ko bodo njihovi prvaki dospeli do Coana
in njihovi poslanci prišli do Hanésa, ⁵ bodo vsi razočarani nad ljudstvom,
ki jim ne bo koristilo,
ki jim ne bo v pomoč in ne v korist,
temveč le v sramoto in v zadrego. ⁶ Izrek o živalih v Negebu:
Skozi deželo stiske in nadloge,
levinje in rjovečega leva,
gada in krilatega zmaja,
nosijo na hrbtih oslov svoje imetje,
na grbah velblodov svoje zaklade,
ljudstvu, ki jim ne bo koristilo. ⁷ Pomoč Egipta je ničeva in prazna,
zato ga imenujem:
Rahab, ki počiva. ⁸ Pojdi zdaj, napiši to na tablo vpričo njih,
zapiši v knjigo,
da bo za prihodnji čas,
za pričo na veke. ⁹ Kajti to je uporno ljudstvo,
lažnivi sinovi,
sinovi, ki ne marajo poslušati
Gospodove postave. ¹⁰ Vidcem pravijo: »Ne imejte videnj!«
in prerokom: »Ne prerokujte nam odkrito!
Govorite nam to, kar ugaja,
prerokujte nam prevare. ¹¹ Zavijte s poti, krenite s steze,
spravite izpred nas Svetega Izraelovega!« ¹² Zato tako govori Sveti Izraelov:
Ker zaničujete to besedo
in se zanašate na nasilje in prevaro
ter se opirate nanju, ¹³ zato vam bo ta krivda
kakor razpadajoča razpoka, izbočena v visokem obzidju,
ki hipoma, v trenutku pride njegov razpad. ¹⁴ Razpade, kakor se zdrobi lončarjeva posoda,
ki se razbije in se nikomur ne smili,
tako da med njenimi drobci ni najti črepinje,
da bi vzel ogenj z ognjišča
ali zajel vodo iz korita. ¹⁵ Kajti tako vam je rekel Gospod Bog, Sveti Izraelov:
Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni,
v mirovanju in zaupanju je vaša moč,
pa niste hoteli. ¹⁶ Rekli ste: »Nikakor ne, na konjih bomo bežali!«
zato boste res bežali.
»Na hitrih konjih bomo jezdili!«
zato vas bodo vaši zasledovalci dohiteli. ¹⁷ Tisoč vas bo bežalo pred grožnjo enega,
pred grožnjo petih boste bežali,
dokler ne boste ostali
kakor drog na vrhu gore,
kakor znamenje na griču. ¹⁸ Zato Gospod čaka, da se vas usmili,
zato se bo vzdignil, da vas potolaži,
kajti Gospod je Bog pravice,
blagor vsem, ki zaupajo vanj. ¹⁹ Da, ljudstvo na Sionu, ki prebivaš v Jeruzalemu, ne boš se več jokalo. Usmilil se te bo na tvoje glasno vpitje, brž ko ga zasliši, te bo uslišal. ²⁰ Čeprav vam Gospod daje kruh stiske in vodo nadloge, se tvoj Učitelj ne bo več skrival, temveč bodo tvoje oči gledale tvojega Učitelja. ²¹ Tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, ki bo pravila: »To je pot, po njej hodite!« če boste morali iti na desno ali na levo. ²² Za okuženo boš razglasil srebrno prevleko svojih izrezljanih malikov in zlato obleko svojih ulitih podob. Zavrgel jih boš kot umazanijo: »Ven!« jim boš rekel. ²³ Potem bo dal dežja za tvoje seme, ki ga boš posejal na polju, in kruha kot pridelek polja: redilen bo in izdaten. Tvoja živina se bo tisti dan pasla po prostranih pašnikih. ²⁴ Voli in osli, ki obdelujejo polje, pa bodo jedli osoljen zdrob, ki bo prečiščen z vilami in velnico. ²⁵ Na vsaki visoki gori in na vsakem vzvišenem griču bodo potoki izvirajočih vodá, na dan velike morije, ko bodo padli stolpi. ²⁶ Tedaj bo luna svetila kakor sonce, sončna svetloba pa bo sedemkratna, kakor svetloba sedmih dni, na dan, ko bo Gospod obvezal poškodbo svojega ljudstva in ozdravil rano lastnega udarca. ²⁷ Glej, Gospodovo ime prihaja iz daljave,
njegova jeza plameni, njegova grožnja je silna.
Njegove ustnice so polne togote,
njegov jezik je kakor ogenj, ki požira. ²⁸ Njegov dih je kakor poplavljajoč hudournik,
ki sega do vratu,
da preseje narode s sitom uničenja
in natakne ljudstvom na čeljusti pogubno uzdo. ²⁹ Tedaj boste peli pesem kakor v noči, ko slavite praznik. Iz srca se boste veselili kakor tisti, ki se odpravljajo s piščalmi, da gredo na goro Gospodovo, k Skali Izraelovi. ³⁰ Gospod pa bo dal slišati svoj veličastni glas in pokazal svoj laket, ki se bo spuščal, s srdito pretnjo in s plamenom ognja, ki požira, z viharnim nalivom in s kameno točo. ³¹ Asirec se bo ustrašil glasu Gospoda, ki ga bo udarjal s palico. ³² Ob vsakem prihodu padajoče šibe, ki jo bo Gospod spuščal nadenj, se bo z bobni in citrami in bojnimi zamahi bojeval proti njemu. ³³ Že davno je pripravljeno sežigališče, tudi tisto za kralja je pripravljeno, visoka in široka je grmada, zraven ogenj in veliko drv. Gospodov dih jo bo vžgal kakor potok žvepla.

Poglavje 119

¹ Blagor njim, katerih pot je popolna,
ki hodijo v Gospodovi postavi. ² Blagor njim, ki čuvajo njegova pričevanja,
ki ga z vsem srcem iščejo. ³ Sploh niso ravnali izprijeno,
hodili so po njegovih potih. ⁴ Ti si razglasil svoje ukaze,
da bi se jih natančno držali. ⁵ O da bi bile moje poti trdne
v izpolnjevanju tvojih zakonov! ⁶ Potem ne bom osramočen,
ko bom gledal na vse tvoje zapovedi. ⁷ Zahvalil se ti bom z iskrenim srcem,
ko se bom učil sodb tvoje pravičnosti. ⁸ Držal se bom tvojih zakonov;
ne zapusti me popolnoma. ⁹ Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto?
Če bo izpolnjeval tvojo besedo. ¹⁰ Z vsem svojim srcem te iščem,
ne daj, da zablodim od tvojih zapovedi. ¹¹ Tvoj izrek hranim v svojem srcu,
da ne bi grešil zoper tebe. ¹² Slavljen si, o Gospod;
úči me svojih zakonov. ¹³ S svojimi ustnicami oznanjam
vse sodbe tvojih ust. ¹⁴ Nad potjo tvojih pričevanj imam veselje
kakor nad vsem bogastvom. ¹⁵ O tvojih ukazih hočem premišljati
in gledati na tvoja pota. ¹⁶ Ob tvojih zakonih se bom naslajal,
tvojih besed ne pozabljam. ¹⁷ Stori dobro svojemu služabniku,
živel bom in izpolnjeval tvojo besedo. ¹⁸ Odpri mi oči, da bom gledal
čudovita dela tvoje postave. ¹⁹ Jaz sem tujec na zemlji,
ne skrivaj pred menoj svojih zapovedi. ²⁰ Moja duša kipi v hrepenenju
po tvojih sodbah vsak trenutek. ²¹ Ti si zagrozil prekletim prevzetnežem,
ki zablodijo od tvojih zapovedi. ²² Odvrni od mene sramotenje in zaničevanje,
ker izpolnjujem tvoja pričevanja. ²³ Četudi knezi sedijo in se posvetujejo zoper mene,
tvoj služabnik premišlja o tvojih zakonih. ²⁴ Da, tvoja pričevanja so moja naslada,
so možje mojega svéta. ²⁵ Na prah se lepi moja duša,
poživi me s svojo besedo. ²⁶ Pripovedoval sem o svojih potih in si me uslišal,
úči me svojih zakonov. ²⁷ Pot svojih ukazov mi daj razumeti,
da bom premišljal o tvojih čudovitih delih. ²⁸ Moja duša toči solze od žalosti,
vzdigni me s svojo besedo. ²⁹ Umakni od mene lažno pot,
svojo postavo mi milostno razodeni. ³⁰ Izbral sem pot zvestobe,
tvoje sodbe postavljam najvišje. ³¹ Navezan sem na tvoja pričevanja,
Gospod, ne daj, da doživim sramoto. ³² Po poti tvojih zapovedi bom tekel,
kajti ti mi boš srce razširil.