Sveto pismo v enem letu

Poglavje 2

¹ Kar pa zadeva prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo združitev z njim, vas prosimo, bratje, ² da se ne pustite takoj zbegati v umu in vznemiriti ne po kakšnem duhu ne od besede ne od kakega pisma, kakor da je to od nas, češ da je Gospodov dan že nastopil. ³ Naj vas nihče ne vara na kakršen koli način. Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube. ⁴ Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje čaščenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog. ⁵ Se ne spominjate, da sem vam pravil te reči, ko sem bil še pri vas? ⁶ Veste pa tudi, kaj ga zdaj zadržuje, da se ne more razodeti pred časom. ⁷ Skrivnost nepostavnosti je namreč že na delu; treba je samo, da se umakne on, ki zadržuje. ⁸ In tedaj se bo razodel nepostavnež, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda. ⁹ Nepostavnežev prihod bo v skladu s satanovim delovanjem in se bo kazal z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži. ¹⁰ Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni. ¹¹ Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo láži: ¹² tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti. ¹³ Mi pa se moramo zmeraj zahvaljevati Bogu za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je Bog izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero v resnico postanete prvina odrešenja. ¹⁴ V to vas je tudi poklical po našem evangeliju, da bi prišli do slave našega Gospoda Jezusa Kristusa. ¹⁵ Zato, bratje, stojte trdno in se držite izročil, o katerih vas je poučila bodisi naša beseda bodisi naše pismo. ¹⁶ Sam naš Gospod Jezus Kristus in Bog, naš Oče, ki nas je v svoji milosti vzljubil in nam dal neminljivo tolažbo in blago upanje, ¹⁷ pa naj opogumi vaša srca ter jih utrdi v vsakršnem dobrem delu in v vsakršni dobri besedi.

Poglavje 27

¹ Tisti dan bo Gospod s svojim težkim, velikim in močnim mečem kaznoval Leviatána, kačo, ki pobegne, Leviatána, zvito kačo, ubil bo zmaja, ki je v morju. ² Tisti dan zapojte o vinski gorici: ³ »Jaz, Gospod, jo varujem,
vsak čas jo zalivam,
da je kdo ne poškoduje,
jo varujem noč in dan. ⁴ Ne srdim se:
Če mi daje robidovje in trnje,
grem v boj proti njej
in jo vso požgem. ⁵ Če pa hoče ostati v mojem varstvu,
naj sklene mir z menoj,
mir naj sklene z menoj.« ⁶ V prihodnjih dneh se bo Jakob ukoreninil,
Izrael bo brstel in cvetel
in napolnil zemeljski krog s sadom. ⁷ Mar ga je udaril, kakor je udaril tiste, ki so njega udarjali?
Mar ga je pobil, kakor je pobil tiste, ki so njega pobijali? ⁸ S pregonom in s pregnanstvom se je pravdal z njim,
odnesel ga je s svojim silnim vetrom, na dan, ko je zapihal vzhodnik. ⁹ Zato bo s tem poravnana Jakobova krivda,
in to bo ves sad očiščenja od njegovega greha:
ko bo vse oltarne kamne naredil
kakor zdrobljene apnenčaste kamne,
ašere in sončni stebri ne bodo več stali. ¹⁰ Kajti utrjeno mesto bo osamljeno,
naselbina izpraznjena in zapuščena kot puščava.
Tam se bo paslo tele,
tam bo počivalo in obiralo njegovo grmičevje. ¹¹ Ko bo vejevje suho, se bo polomilo,
prišle bodo ženske in ga požgale.
Da, to ljudstvo ni razumno,
zato se ga njegov stvarnik ne bo usmilil,
njegov upodabljavec mu ne bo milostljiv. ¹² Tisti dan bo Gospod otepel klasje od Evfrata do Egiptovskega potoka. In vi, Izraelovi sinovi, se boste zbrali drug za drugim. ¹³ Tisti dan bodo zatrobili na véliki rog: prišli bodo tisti, ki so se razgubili po asirski deželi, in tisti, ki so bili pregnani v egiptovsko deželo, in molili bodo Gospoda na sveti gori v Jeruzalemu.

Poglavje 28

¹ Gorje prevzetni kroni Efrájimovih pijancev,
uvelemu cvetu njegove sijajne lepote,
na griču sredi rodovitne nižine omamljenih od vina. ² Glej, Gospod ima silnega junaka,
ki z močjo ugonablja deželo,
kakor toča, ki klesti, in vihar, ki odnaša,
kakor poplavljajoče vode silnega naliva. ³ Poteptana bo z nogami
ponosna krona Efrájimovih pijancev. ⁴ In uvelemu cvetu njegove sijajne lepote,
na griču sredi rodovitne nižine,
se bo zgodilo kakor zgodnji smokvi pred poletjem,
če jo kdo zagleda:
komaj je v njegovi pesti, jo pogoltne. ⁵ Tisti dan bo Gospod nad vojskami krasna krona
in sijajen venec ostanku svojega ljudstva, ⁶ duh pravice tistemu, ki bo sedel in sodil,
in hrabrost tistim, ki bodo odbijali napad pri vratih. ⁷ Tudi ti se izgubljajo zaradi vina
in blodijo zaradi opojne pijače,
duhovnik in prerok se izgubljata zaradi opojne pijače,
zmedena sta od vina.
Blodijo zaradi opojne pijače,
izgubljajo se v videnjih,
omahujejo v razsodbah. ⁸ Kajti vse mize so polne izbljuvkov,
ni mesta brez umazanije. ⁹ »Koga bo poučeval v znanju
in koga bo modril s svojim oznanilom?
Oproščene od mleka,
odstavljene od prsi? ¹⁰ Zapoved na zapoved, zapoved na zapoved,
pravilo na pravilo, pravilo na pravilo,
malo sèm, malo tja.« ¹¹ Da, z jecljavimi ustnicami
in v tujem jeziku
bo govoril temu ljudstvu on, ¹² ki jim je pravil:
»Tu naj bo počitek,
dajte počitka utrujenemu,
tu naj bo oddih.«
A niso hoteli poslušati. ¹³ Zato bo zanje Gospodova beseda:
Zapoved na zapoved, zapoved na zapoved,
pravilo na pravilo, pravilo na pravilo,
malo sèm, malo tja,
da bodo šli in padli vznak,
se polomili, zapletli in ujeli. ¹⁴ Zato poslušajte Gospodovo besedo, vi, posmehljivci,
ki vodite to ljudstvo v Jeruzalemu! ¹⁵ Vi, ki pravite: »Sklenili smo zavezo s smrtjo,
naredili smo pogodbo s podzemljem.
Kadar pride poplavljajoča povodenj,
nas ne bo dosegla,
ker smo si laž postavili za zavetje
in se skrili v prevaro.« ¹⁶ Zato tako govori Gospod Bog:
Glej, utemeljil bom na Sionu kamen,
preizkušen kamen,
dragocen vogalni kamen, utemeljeni temelj,
kdor se nanj opre, ne bo omahnil. ¹⁷ Naredil bom pravico za merilno vrvico
in pravičnost za grezilo.
Toča bo potolkla zavetje laži
in skrivališče bo poplavila voda. ¹⁸ Razdrla se vam bo zaveza s smrtjo
in vaša pogodba s podzemljem ne bo več veljala.
Kadar pride poplavljajoča povodenj,
vas bo zagrnila. ¹⁹ Kadar koli pride, vas zagrabi,
saj bo prihajala jutro za jutrom,
podnevi in ponoči.
Tedaj bo razumevanje slišanega zbujalo samo grozo. ²⁰ Prekratka bo postelja, da bi se iztegnil,
odeja preozka, da bi se zavil. ²¹ Kajti kakor na gori Peracím se bo vzdignil Gospod,
kakor v dolini Gibeón se bo razsrdil,
da naredi svoje delo, presenetljivo delo,
da opravi svoje opravilo, čudno opravilo. ²² In zdaj se nikar ne posmehujte,
da se vam vezi ne bodo še zategnile.
Kajti slišal sem od Gospoda, Boga nad vojskami:
odločeno je, da bo dokončno uničena vsa zemlja. ²³ Prisluhnite in poslušajte moj glas,
pazite in poslušajte moj govor. ²⁴ Mar orač vse dni orje za setev,
obrača in brana svojo njivo? ²⁵ Mar ni tako: ko ji poravna površje,
raztrosi koper, vrže kumino,
poseje pšenico,
proso in ječmen po lehah,
piriko na kraju? ²⁶ Njegov Bog ga navaja, da pravilno ravna,
on ga poučuje. ²⁷ Kopra vendar ne mlati s sanmi
in voznega kolesa ne zapeljuje na kumino,
temveč koper otepa s palico
in kumino s krepelcem. ²⁸ Žito mlati s teptanjem,
vendar ga ne mlati kar naprej:
omane ga s kolesom in z govedom,
s konji pa ga ne tepta. ²⁹ Tudi to prihaja od Gospoda nad vojskami,
njegov načrt je čudovit,
njegov uspeh je velik.

Poglavje 118

¹ Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota. ² Naj vendar reče Izrael:
»Ker na veke traja njegova dobrota.« ³ Naj vendar reče Aronova hiša:
»Ker na veke traja njegova dobrota.« ⁴ Naj vendar rečejo tisti, ki se bojijo Gospoda:
»Ker na veke traja njegova dobrota.« ⁵ Iz stiske sem klical Gospoda,
Gospod me je uslišal na planem. ⁶ Gospod je na moji strani, ne bom se bal;
kaj mi more storiti človek? ⁷ Gospod mi je naklonjen, ko mi pomaga,
in jaz lahko gledam na tiste, ki me sovražijo. ⁸ Bolje se je zatekati h Gospodu
kakor zaupati v človeka. ⁹ Bolje se je zatekati h Gospodu
kakor zaupati v kneze. ¹⁰ Vsi narodi so me obkolili,
v Gospodovem imenu, zares, jih posekam. ¹¹ Obkolili so me, da, obkolili,
v Gospodovem imenu, zares, jih posekam. ¹² Obkolili so me kakor čebele;
ugasnejo kakor ogenj v trnju,
v Gospodovem imenu, zares, jih posekam. ¹³ Sunil si me, sunil, da bi padel,
toda Gospod mi je pomagal. ¹⁴ Gospod je moja moč in moja pesem,
bil mi je v rešitev. ¹⁵ Glas vriskanja in zmagoslavja
v šotorih pravičnih:
»Gospodova desnica dela mogočne reči, ¹⁶ Gospodova desnica se je vzdignila,
Gospodova desnica dela mogočne reči.« ¹⁷ Ne bom umrl, ne, živel bom
in pripovedoval o Gospodovih delih. ¹⁸ Gospod me je kruto karal,
toda ni me izročil smrti. ¹⁹ Odprite mi vrata pravičnosti,
stopil bom skoznje, zahvalil se bom Gospodu. ²⁰ To so vrata h Gospodu,
pravični stopajo skoznje. ²¹ Zahvaljujem se ti, ker si me uslišal
in si mi bil v rešitev. ²² Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen. ²³ Od Gospoda je bilo to;
to je čudovito v naših očeh. ²⁴ To je dan, ki ga je naredil Gospod,
radujmo se in se ga veselimo. ²⁵ Prosimo te, Gospod, daj vendar rešitev!
Prosimo te, Gospod, daj vendar srečo! ²⁶ Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu,
blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše. ²⁷ Gospod je Bog, on nas razsvetljuje;
povežite se v praznični sprevod z vejicami,
vse do rogov oltarja. ²⁸ Moj Bog si ti, hočem se ti zahvaljevati,
moj Bog, tebe hočem povzdigovati. ²⁹ Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota.