Sveto pismo v enem letu

Poglavje 1

¹ Pavel, Silván in Timótej tesaloníški Cerkvi v Bogu, našem Očetu, in v Gospodu Jezusu Kristusu: ² milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa. ³ Zmeraj se moramo zahvaljevati Bogu za vas, bratje, kakor se spodobi, saj vaša vera nadvse napreduje in ljubezen slehernega med vami do vseh drugih raste. ⁴ Tako se lahko ponašamo z vami po Božjih Cerkvah zaradi vaše stanovitnosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate. ⁵ V tem je znamenje pravične Božje sodbe: po njej boste spoznani za vredne Božjega kraljestva, za katero tudi trpite. ⁶ Pravično je namreč, da Bog povrne s stisko tistim, ki vas stiskajo, ⁷ vam, ki stisko trpite, pa povrne z olajšanjem, skupaj z nami, ko se bo razodel z neba Gospod Jezus z angeli svoje moči ⁸ in bo v plamenečem ognju kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa. ⁹ Gospod jih bo obsodil na večno pogubljenje, stran od svojega obličja in veličastva svoje moči, ¹⁰ ko bo tisti dan prišel, da se poveliča v svojih svetih in se pokaže v začudenje vseh, ki so sprejeli vero: ker vi ste verovali našemu pričevanju. ¹¹ V ta namen tudi zmeraj prosimo za vas, da bi vas naš Bog imel za vredne poklicanosti in z močjo izpolnil vso dobro namero in delo vere. ¹² Takó bo ime našega Gospoda Jezusa poveličano med vami, vi pa v njem, po milosti našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa.

Poglavje 25

¹ Gospod, ti si moj Bog,
slavim te in hvalim tvoje ime,
ker uresničuješ čudovite sklepe,
oddavnaj zvesto in zanesljivo. ² Kajti spremenil si mesto v grobljo,
utrjeno mesto v razvalino,
palača tujcev ni več mesto,
nikdar več ne bo pozidana. ³ Zato te časti močno ljudstvo,
mesto silnih narodov se te boji. ⁴ Kajti bil si zavetje siromaku,
zavetje ubožcu v njegovi stiski,
zatočišče pred viharjem, senca pred vročino.
Kajti pihanje nasilnikov se je ustavilo kakor vihar pred zidom, ⁵ kakor vročino v suši krotiš bučanje tujcev:
kakor vročina v senci pod oblakom,
tako ponehuje pesem nasilnikov. ⁶ Gospod nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom
gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini,
s sočnimi in mozgatimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini. ⁷ Na tej gori bo pretrgal
zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva,
in pokrivalo, ki pokriva vse narode: ⁸ za vselej bo uničil smrt.
Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov
in z vse zemlje bo odstranil sramoto svojega ljudstva,
kajti Gospod je govoril. ⁹ Tisti dan bodo rekli:
Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil.
To je Gospod, ki smo ga čakali,
radujmo in veselimo se, da nas je odrešil. ¹⁰ Kajti Gospodova roka bo počivala na tej gori.
Moáb pa bo poteptan na svojem mestu,
kakor poteptajo slamo v gnojnico. ¹¹ Iztegoval bo svoje roke iz nje,
kakor jih izteguje plavalec pri plavanju.
In ponižal bo njegovo ošabnost in mahanje njegovih rok. ¹² Visoko utrdbo tvojega obzidja bo razdejal,
zravnal z zemljo, porušil do prahu.

Poglavje 26

¹ Tisti dan bodo v Judovi deželi peli tole pesem:
Imamo utrjeno mesto,
odrešenje je naredil
za obzidje in nasip. ² Odprite vrata,
da bo vstopil pravični narod,
ki varuje zvestobo. ³ Kdor ti je predan, mu ohranjaš mir,
mir, ker zaupa vate. ⁴ Zaupajte v Gospoda vekomaj,
kajti samo Gospod Bog
je večna skala. ⁵ Saj je uklonil
prebivalce na višavah,
vzvišeno trdnjavo,
in jo zravnal, zravnal z zemljo,
porušil do prahu. ⁶ Teptajo jo noge,
noge ubogega,
koraki siromakov. ⁷ Steza pravičnega je ravna,
ti izravnavaš pot pravičnega. ⁸ Da, na stezi tvojih sodb,
o Gospod, te čakamo,
po tvojem imenu in po tvojem spominu
hrepeni naša duša. ⁹ Moja duša hrepeni po tebi ponoči,
duh v moji notranjosti te išče zgodaj zjutraj.
Saj kadar tvoje sodbe zadevajo zemljo,
se prebivalci na svetu učijo pravičnosti. ¹⁰ Če je krivičnik pomiloščen,
se ne nauči pravičnosti,
na zemlji izkrivlja resnico
in ne vidi Gospodove vzvišenosti. ¹¹ Gospod, tvoja roka je vzdignjena,
oni pa tega ne vidijo.
Videli bodo in bodo osramočeni,
gorečnost za ljudstvo bo ogenj za tvoje nasprotnike,
ki jih bo požrl. ¹² Gospod, ti nam pripravljaš mir,
kajti vse, kar se je z nami zgodilo, si nam ti naredil. ¹³ Gospod, naš Bog,
vladali so nam drugi gospodarji, ne ti,
a samo tvoje ime slavimo. ¹⁴ Mrtvi ne bodo oživeli,
pokojni ne bodo vstali,
zato si jih kaznoval in uničil,
izbrisal si vsak spomin nanje. ¹⁵ Pomnožil si svoje ljudstvo, Gospod,
pomnožil si svoje ljudstvo in se proslavil,
razširil si vse meje dežele. ¹⁶ Gospod, v stiski so te iskali,
tvoj nauk jim je bil tesnoben šepet. ¹⁷ Kakor se nosečnica pred porodom
zvija, vpije v svojih bolečinah,
tako smo bili pred teboj, Gospod: ¹⁸ zanosili smo, se zvijali,
rodili pa smo veter.
Deželi nismo prinesli rešitve,
niso se rodili prebivalci na svet. ¹⁹ Tvoji mrtvi bodo oživeli, moja trupla bodo vstala.
Zbudite se in vriskajte, ki počivate v prahu!
Kajti tvoja rosa je rosa luči,
zemlja bo rodila pokojne. ²⁰ Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame
in zakleni vrata za seboj,
skrij se za kratek čas,
dokler ne mine togota. ²¹ Kajti glej, Gospod prihaja s svojega mesta,
da bo kaznoval krivdo prebivalcev na zemlji.
Zemlja bo odkrila svojo kri
in ne bo več zakrivala svojih pobitih.

Poglavje 117

¹ Hvalite Gospoda, vsi narodi,
slavite ga, vsa ljudstva. ² Zakaj silna je nad nami njegova dobrota,
Gospodova zvestoba traja na veke.
Aleluja!