Sveto pismo v enem letu

Poglavje 5

¹ Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem, ² saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči. ³ Ko bodo govorili: »Mir in varnost,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali. ⁴ Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat, ⁵ saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme, ⁶ zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni. ⁷ Tisti namreč, ki spijo, spijo ponoči, in tisti, ki se opijajo, se opijajo ponoči. ⁸ Mi, ki pripadamo dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si oklep vere in ljubezni, za čelado pa upanje odrešenja. ⁹ Kajti Bog nas ni namenil za jezo, ampak za to, da pridemo do odrešenja po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ¹⁰ ki je umrl za nas, da bi mi, pa naj bedimo ali spimo, živeli skupaj z njim. ¹¹ Zato tolažíte drug drugega in drug drugega izgrajujte, kakor to že delate. ¹² Prosimo pa vas, bratje, zavedajte se, kdo so tisti, ki s trudom delajo med vami in so vaši predstojniki v Gospodu ter vas opominjajo; ¹³ zaradi njihovega dela imejte do njih največje spoštovanje in ljubezen. Živite v miru med seboj. ¹⁴ Opominjamo pa vas, bratje: opozarjajte tiste, ki nočejo delati, tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi z vsemi. ¹⁵ Glejte, da bi kdo ne vračal komu hudega s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte za to, kar je dobro za vas in za vse. ¹⁶ Zmeraj se veselite. ¹⁷ Neprenehoma molíte. ¹⁸ V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. ¹⁹ Duha ne ugašajte. ²⁰ Preroštev ne zaničujte. ²¹ Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. ²² Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite. ²³ Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. ²⁴ On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil. ²⁵ Bratje, molíte tudi za nas. ²⁶ Pozdravite s svetim poljubom vse brate. ²⁷ Rotim vas pri Gospodu, da preberete to pismo vsem bratom. ²⁸ Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa z vami.

Poglavje 23

¹ Izrek o Tiru:
Tulite, taršíške ladje,
kajti Tir je porušen in brez hiš.
Ko so prišli iz dežele Kitéjcev,
jim je bilo to razodeto. ² Umolknite, prebivalci otoka,
trgovec sidónski,
ki so te potniki čez morje napolnjevali. ³ Po širokih vodah sta prihajali k njemu
Šihórjeva setev in Nilova žetev,
v njem so trgovali narodi. ⁴ Sramuj se, Sidón, kajti morje pravi,
morska trdnjava pravi:
»Nisem imela porodnih bolečin in nisem rodila,
nisem vzredila mladeničev,
ne povzdignila devic.« ⁵ Ko bo novica prišla v Egipt,
se bodo tresli ob novici o Tiru: ⁶ prepeljite se v Taršíš,
tulite, prebivalci otoka. ⁷ Ali je to vaše radostno mesto,
ki izvira iz pradavnih dni,
ki so ga njegove noge prinašale,
da se je od daleč naseljevalo? ⁸ Kdo je tako odločil
zoper Tir, ki je delil krone,
ki so mu bili trgovci prvaki,
najbogatejši prekupčevalci na zemlji? ⁹ Gospod nad vojskami je tako odločil,
da poniža vsako prevzetno slavo,
da osramoti vse bogataše na zemlji. ¹⁰ Razlij se po svoji deželi
kakor Nil, hči taršíška,
tu ni več pristanišča. ¹¹ Iztegnil je svojo roko čez morje,
potresel je kraljestva,
Gospod je ukazal zoper Kánaan,
naj zrušijo njegove utrdbe. ¹² Rekel je:
Ne raduj se več,
ponižana devica, hči sidónska,
vstani, prepelji se h Kitéjcem,
tudi tam ne bo pokoja zate. ¹³ Glej, dežela Kaldejcev je kakor ljudstvo, ki ga ni bilo, Asirci so jo utemeljili za suhe kraje: postavili so svoje stolpe, razdejali njene zgradbe, jo spremenili v ruševine. ¹⁴ Tulite, taršíške ladje,
ker je vaša utrdba porušena. ¹⁵ Tisti dan bo Tir pozabljen za sedemdeset let, za dobo enega kralja. Po sedemdesetih letih se bo hčeri tirski godilo, kakor pravi pesem o vlačugi: ¹⁶ »Vzemi citre,
hodi po mestu,
pozabljena vlačuga!
Lepo igraj,
pridno poj,
da se te spomnijo.« ¹⁷ Po sedemdesetih letih bo Gospod obiskal hčer tirsko, ki bo spet prišla do svojega zaslužka in trgovala z vsemi kraljestvi sveta na površju zemlje. ¹⁸ Njen dobiček in njen zaslužek pa bosta posvečena Gospodu. Ne bo se kopičil in ne shranjeval, temveč bo njen dobiček pripadal tistim, ki prebivajo pred Gospodovim obličjem, da bodo jedli do sitega in se lepo oblačili.

Poglavje 24

¹ Glej, Gospod bo razoral zemljo in jo razril,
spačil bo njeno površje in razkropil njene prebivalce. ² In godilo se bo: kakor ljudstvu tako duhovniku,
kakor hlapcu tako njegovemu gospodarju,
kakor dekli tako njeni gospodinji,
kakor kupcu tako prodajalcu,
kakor najemalcu tako posojevalcu,
kakor dolžniku tako njegovemu upniku. ³ Zemlja bo razorana in razrita, oropana in oplenjena,
kajti Gospod je izrekel to besedo. ⁴ Zemlja vene in omahuje,
svet se suši in omahuje,
sušita se višava in zemlja. ⁵ Zemlja je oskrunjena
pod njenimi prebivalci,
ker so prestopali postave,
kršili predpise,
razdrli večno zavezo. ⁶ Zato prekletstvo žre zemljo,
njeni prebivalci se morajo pokoriti,
zato se prebivalci zemlje redčijo,
le malo ljudi je ostalo. ⁷ Grozdje vene,
trta se suši,
vzdihujejo vsi, ki so bili veselega srca. ⁸ Prenehala je radost bobnov,
minilo je bučanje pojočih,
prenehala je radost citer. ⁹ Pri petju ne pijejo vina,
pivcem je grenka opojna pijača. ¹⁰ Zmedeno mesto je potrto,
vsi vhodi v hiše so zaprti. ¹¹ Po ulicah tarnajo zaradi vina,
vse veselje je minilo,
pregnana je radost iz dežele. ¹² V mestu je ostala le puščoba,
vrata so razbita na drobne koščke. ¹³ Kajti tako bo na zemlji
med ljudstvi,
kakor tedaj, ko otresejo oljke,
kakor ob paberkovanju, ko je končana trgatev. ¹⁴ Povzdignili bodo svoj glas in zavriskali,
nad Gospodovim veličastvom bodo šumeli kakor morje: ¹⁵ »Zato slavite Gospoda na vzhodu,
na morskih obrežjih ime Gospoda, Boga Izraelovega.« ¹⁶ S konca sveta slišimo petje:
»Slava Pravičnemu!«
Jaz pa pravim: Poguba prihaja nadme,
poguba prihaja nadme, gorje mi!
Varljivci varajo,
varljivci varajo s prevarami. ¹⁷ Groza, jama in zanka
so pred teboj, prebivalec zemlje. ¹⁸ Kdor zbeži pred krikom groze,
pade v jamo,
kdor zleze iz jame,
se ujame v zanko,
kajti zapornice neba so odprte
in temelji zemlje se tresejo. ¹⁹ Zemlja poka in se trga,
zemlja se drobi in razpada,
zemlja se maje in omahuje. ²⁰ Zemlja se opoteka kakor pijanec,
se ziblje kakor koliba.
Hudo jo teži njena krivda,
padla je in ne more več vstati. ²¹ Tisti dan bo Gospod kaznoval
vojsko višave na višavi
in kralje zemlje na zemlji. ²² Zbrani bodo
kakor ujetniki v jami,
zaprti bodo v ječi
in po mnogih dneh kaznovani. ²³ Luna bo zardela
in sonce bo obledelo,
kajti zavladal bo Gospod nad vojskami,
na gori Sion in v Jeruzalemu
in pred njegovimi starešinami bo njegovo veličastvo.

Poglavje 116

¹ Ljubim Gospoda, ker posluša
moj glas, mojo prošnjo za milost. ² Zakaj svoje uho je nagnil k meni,
v svojih dneh ga bom klical. ³ Obdale so me vrvi smrti,
dosegle so me stiske podzemlja,
dosegel sem stisko in žalost. ⁴ Gospodovo ime kličem:
»O Gospod, osvobodi mojo dušo!« ⁵ Milostljiv je Gospod in pravičen,
naš Bog je usmiljen. ⁶ Gospod varuje preproste,
bil sem slaboten, pa me je rešil. ⁷ Vrni se k svojemu počitku, duša moja,
kajti Gospod ti je povrnil dobro. ⁸ Zares, rešil si mojo dušo pred smrtjo,
moje oči pred solzami,
moje noge pred padcem. ⁹ Hodil bom pred Gospodom
v deželah živih. ¹⁰ Verujem, tudi če pravim:
»Zelo sem nesrečen.« ¹¹ Rekel sem v svojem nemiru:
»Vsak človek je lažnik.« ¹² Kaj naj vrnem Gospodu
za vse njegove dobrote nad mano? ¹³ Čašo odrešenja bom vzdignil
in klical bom ime Gospodovo. ¹⁴ Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil
pred vsem njegovim ljudstvom. ¹⁵ Dragocena je v očeh Gospodovih
smrt njegovih zvestih. ¹⁶ O Gospod, zares sem tvoj služabnik,
tvoj služabnik sem, sin tvoje služabnice,
razvozlal si moje vezi. ¹⁷ Tebi bom daroval zahvalno daritev
in klical bom ime Gospodovo. ¹⁸ Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil
pred vsem njegovim ljudstvom, ¹⁹ v dvorih Gospodove hiše,
v tvoji sredi, Jeruzalem.
Aleluja!