Poglavje 23
1
Izrek o Tiru:
Tulite, taršíške ladje,
kajti Tir je porušen in brez hiš.
Ko so prišli iz dežele Kitéjcev,
jim je bilo to razodeto.
2
Umolknite, prebivalci otoka,
trgovec sidónski,
ki so te potniki čez morje napolnjevali.
3
Po širokih vodah sta prihajali k njemu
Šihórjeva setev in Nilova žetev,
v njem so trgovali narodi.
4
Sramuj se, Sidón, kajti morje pravi,
morska trdnjava pravi:
»Nisem imela porodnih bolečin in nisem rodila,
nisem vzredila mladeničev,
ne povzdignila devic.«
5
Ko bo novica prišla v Egipt,
se bodo tresli ob novici o Tiru:
6
prepeljite se v Taršíš,
tulite, prebivalci otoka.
7
Ali je to vaše radostno mesto,
ki izvira iz pradavnih dni,
ki so ga njegove noge prinašale,
da se je od daleč naseljevalo?
8
Kdo je tako odločil
zoper Tir, ki je delil krone,
ki so mu bili trgovci prvaki,
najbogatejši prekupčevalci na zemlji?
9
Gospod nad vojskami je tako odločil,
da poniža vsako prevzetno slavo,
da osramoti vse bogataše na zemlji.
10
Razlij se po svoji deželi
kakor Nil, hči taršíška,
tu ni več pristanišča.
11
Iztegnil je svojo roko čez morje,
potresel je kraljestva,
Gospod je ukazal zoper Kánaan,
naj zrušijo njegove utrdbe.
12
Rekel je:
Ne raduj se več,
ponižana devica, hči sidónska,
vstani, prepelji se h Kitéjcem,
tudi tam ne bo pokoja zate.
13
Glej, dežela Kaldejcev je kakor ljudstvo, ki ga ni bilo, Asirci so jo utemeljili za suhe kraje: postavili so svoje stolpe, razdejali njene zgradbe, jo spremenili v ruševine.
14
Tulite, taršíške ladje,
ker je vaša utrdba porušena.
15
Tisti dan bo Tir pozabljen za sedemdeset let, za dobo enega kralja. Po sedemdesetih letih se bo hčeri tirski godilo, kakor pravi pesem o vlačugi:
16
»Vzemi citre,
hodi po mestu,
pozabljena vlačuga!
Lepo igraj,
pridno poj,
da se te spomnijo.«
17
Po sedemdesetih letih bo Gospod obiskal hčer tirsko, ki bo spet prišla do svojega zaslužka in trgovala z vsemi kraljestvi sveta na površju zemlje.
18
Njen dobiček in njen zaslužek pa bosta posvečena Gospodu. Ne bo se kopičil in ne shranjeval, temveč bo njen dobiček pripadal tistim, ki prebivajo pred Gospodovim obličjem, da bodo jedli do sitega in se lepo oblačili.
Poglavje 24
1
Glej, Gospod bo razoral zemljo in jo razril,
spačil bo njeno površje in razkropil njene prebivalce.
2
In godilo se bo: kakor ljudstvu tako duhovniku,
kakor hlapcu tako njegovemu gospodarju,
kakor dekli tako njeni gospodinji,
kakor kupcu tako prodajalcu,
kakor najemalcu tako posojevalcu,
kakor dolžniku tako njegovemu upniku.
3
Zemlja bo razorana in razrita, oropana in oplenjena,
kajti Gospod je izrekel to besedo.
4
Zemlja vene in omahuje,
svet se suši in omahuje,
sušita se višava in zemlja.
5
Zemlja je oskrunjena
pod njenimi prebivalci,
ker so prestopali postave,
kršili predpise,
razdrli večno zavezo.
6
Zato prekletstvo žre zemljo,
njeni prebivalci se morajo pokoriti,
zato se prebivalci zemlje redčijo,
le malo ljudi je ostalo.
7
Grozdje vene,
trta se suši,
vzdihujejo vsi, ki so bili veselega srca.
8
Prenehala je radost bobnov,
minilo je bučanje pojočih,
prenehala je radost citer.
9
Pri petju ne pijejo vina,
pivcem je grenka opojna pijača.
10
Zmedeno mesto je potrto,
vsi vhodi v hiše so zaprti.
11
Po ulicah tarnajo zaradi vina,
vse veselje je minilo,
pregnana je radost iz dežele.
12
V mestu je ostala le puščoba,
vrata so razbita na drobne koščke.
13
Kajti tako bo na zemlji
med ljudstvi,
kakor tedaj, ko otresejo oljke,
kakor ob paberkovanju, ko je končana trgatev.
14
Povzdignili bodo svoj glas in zavriskali,
nad Gospodovim veličastvom bodo šumeli kakor morje:
15
»Zato slavite Gospoda na vzhodu,
na morskih obrežjih ime Gospoda, Boga Izraelovega.«
16
S konca sveta slišimo petje:
»Slava Pravičnemu!«
Jaz pa pravim: Poguba prihaja nadme,
poguba prihaja nadme, gorje mi!
Varljivci varajo,
varljivci varajo s prevarami.
17
Groza, jama in zanka
so pred teboj, prebivalec zemlje.
18
Kdor zbeži pred krikom groze,
pade v jamo,
kdor zleze iz jame,
se ujame v zanko,
kajti zapornice neba so odprte
in temelji zemlje se tresejo.
19
Zemlja poka in se trga,
zemlja se drobi in razpada,
zemlja se maje in omahuje.
20
Zemlja se opoteka kakor pijanec,
se ziblje kakor koliba.
Hudo jo teži njena krivda,
padla je in ne more več vstati.
21
Tisti dan bo Gospod kaznoval
vojsko višave na višavi
in kralje zemlje na zemlji.
22
Zbrani bodo
kakor ujetniki v jami,
zaprti bodo v ječi
in po mnogih dneh kaznovani.
23
Luna bo zardela
in sonce bo obledelo,
kajti zavladal bo Gospod nad vojskami,
na gori Sion in v Jeruzalemu
in pred njegovimi starešinami bo njegovo veličastvo.