Sveto pismo v enem letu

Poglavje 4

¹ Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu; sicer pa tako živite. ² Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu. ³ Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje: da se vzdržite nečistovanja, ⁴ da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti, ⁵ ne pa v poželjivi strasti kakor pogani, ki ne poznajo Boga. ⁶ Naj v tej stvari nihče ne goljufa in ne vara svojega brata. Kajti vse to Gospod kaznuje, kakor smo vam že povedali in izpričali. ⁷ Saj nas vendar Bog ni poklical k nečistosti, marveč v svetosti. ⁸ Kdor torej zametuje to, ne zametuje človeka, temveč Boga, ki vam daje svojega Svetega Duha. ⁹ O bratski ljubezni pa ni treba, da vam pišemo: vas same je Bog poučil, da ljubite drug drugega. ¹⁰ Sicer to tudi delate do vseh bratov po vsej Makedoniji. Pač pa vas spodbujamo, bratje, da še bolj napredujete. ¹¹ Prizadevajte si živeti v tišini, skrbeti za svoja opravila in delati s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali. ¹² Tako naj bi spodobno živeli v očeh tistih, ki so zunaj, in naj ne bi potrebovali nikogar. ¹³ Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja. ¹⁴ Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim. ¹⁵ Oprti na Gospodovo besedo vam rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih. ¹⁶ Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. ¹⁷ Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom. ¹⁸ S temi besedami se torej tolažíte med seboj.

Poglavje 20

¹ V letu, ko je vojskovodja, ki ga je poslal Sargon, asirski kralj, prišel nad Ašdód, ga oblegal in zavzel, ² tisti čas je Gospod govoril po Izaiju, Amócovem sinu, in rekel: »Pojdi, sleci si raševnik z ledij in sezuj si čevlje z nog!« Storil je tako in hodil brez vrhnje obleke in bos. ³ Tedaj je Gospod rekel: »Kakor hodi moj služabnik Izaija že tri leta brez vrhnje obleke in bos za znamenje in prerokbo za Egipt in Etiopijo, ⁴ tako bo asirski kralj gnal sužnje iz Egipta in pregnance iz Etiopije, mlade in stare, brez vrhnje obleke in bose, z razgaljeno zadnjo platjo, Egiptu v sramoto. ⁵ Tedaj bodo prestrašeni in razočarani zaradi Etiopije, ki so se nanjo ozirali, in zaradi Egipta, ki so se z njim ponašali. ⁶ Prebivalci tega obrežja bodo rekli tisti dan: ›Glejte, tako je s tistimi, ki smo se nanje ozirali, kamor smo se za pomoč zatekali, da bi nas rešili pred asirskim kraljem. Kako naj se rešimo mi?‹«

Poglavje 21

¹ Izrek o obmorski puščavi:
Kakor drvijo viharji z juga,
prihaja iz puščave,
iz strašne dežele. ² Hudo videnje mi je bilo oznanjeno:
Varljivec vara,
pokončevalec pokončuje:
»Vzdigni se, Elám,
obkôli, Medija,
naredi konec
vsemu vzdihovanju!« ³ Zato so moja ledja polna krčev,
popadajo me bolečine
kakor bolečine porodnice.
Omotičen sem, da ne slišim,
zbegan sem, da ne vidim. ⁴ Srce mi trepeta, groza me prevzema.
Večer, ki sem si ga želel,
se mi sprevrača v grozo: ⁵ pripravljanje mize,
razgrinjanje preproge,
uživanje hrane in pijače.
»Vzdignite se, prvaki,
namažite ščite!« ⁶ Kajti tako mi je rekel Gospod:
»Pojdi, postavi stražarja,
naj oznani, kar bo videl: ⁷ če bo videl voz z dvema bojevnikoma,
jezdeca na oslu, jezdeca na kameli.«
Opazoval je pazljivo,
zelo pazljivo. ⁸ Oglednik je vzkliknil:
»Na opazovalnici, Gospod,
vselej stojim podnevi,
na straži stojim
vse noči.« ⁹ In glej, prišel je voznik,
mož na dvovpregi.
Spregovoril je in rekel:
»Padel je, padel je Babilon
in vse podobe njegovih bogov
so raztreščene po tleh.« ¹⁰ O moja mlatev, otrok mojega mlatišča,
kar sem slišal od Gospoda nad vojskami,
od Boga Izraelovega, sem vam oznanil. ¹¹ Izrek o Dumi:
Kličejo mi iz Seírja:
»Stražar, kako dolga je še noč,
stražar, kako dolga je še noč?« ¹² Stražar pravi:
»Prišlo bo jutro, četudi je noč!
Če hočete vprašati, vprašajte,
pridite spet.« ¹³ Izrek o Arabiji:
V gozdu boste zvečer prenočili,
na poteh Dedánovcev. ¹⁴ Pridite žejnim naproti z vodo,
prebivalci dežele Temá,
postrezite s kruhom beguncem. ¹⁵ Kajti bežali bodo pred meči,
pred golim mečem,
pred napetim lokom
in pred hudim bojem. ¹⁶ Kajti tako mi je rekel Gospod: Še eno leto, kakor so najemnikova leta, in konec bo vse kedárske slave. ¹⁷ Ostanek lokostrelcev kedárskih sinov bo majhen po številu, kajti Gospod, Bog Izraelov, je govoril.

Poglavje 22

¹ Izrek o Dolini videnja:
Kaj ti je vendar,
da ste se vsi povzpeli na strehe, ² ti, bučanja polna, živahna prestolnica,
radostno mesto?
Tvoji prebodeni niso bili prebodeni z mečem,
niso umrli v boju. ³ Vsi tvoji voditelji so se hkrati razbežali,
ujeti so bili brez loka v rokah.
Vsi tvoji skrivači so bili hkrati ujeti,
čeprav so zbežali daleč. ⁴ Zato pravim:
Obrnite se proč od mene,
naj se bridko razjočem.
Ne trudite se, da bi me potolažili,
zaradi opustošenja hčere mojega ljudstva. ⁵ Kajti dan zmede, teptanja in zmešnjave
je pripravil Gospod, Bog nad vojskami:
v Dolini videnja spodkopavajo obzidje,
stokanje se vzdiguje proti gori. ⁶ Elám nosi tulce
v bojni vrsti konjenikov,
Kir odkriva ščite. ⁷ Tvoje krasne doline so polne bojnih voz,
konjeniki se postavljajo na položaje pri mestnih vratih. ⁸ Razdejali bodo Judovo kritje.Tisti dan ste se ozirali po orožarni v gozdni palači. ⁹ Videli ste, da ima Davidovo mesto veliko razpok, lovili ste vodo v spodnji zbiralnik. ¹⁰ Šteli ste jeruzalemske hiše in podirali hiše, da bi utrdili obzidje. ¹¹ Naredili ste zbiralnik med obema zidovoma za vodo starega ribnika, niste pa se ozirali nanj, ki je to naredil, niste pa gledali nanj, ki je to od daleč pripravil. ¹² Gospod, Bog nad vojskami
vas je klical tisti dan k joku in žalovanju,
k britju in opasovanju z raševino. ¹³ Pa glej, radost in veselje,
pobijanje goveda in klanje drobnice,
uživanje mesa in pitje vina:
»Jejmo in pijmo,
kajti jutri bomo umrli!« ¹⁴ Gospod nad vojskami se je razodel mojim ušesom:
Ta krivda vam gotovo ne bo odpuščena, dokler ne umrete,
govori Gospod, Bog nad vojskami. ¹⁵ Tako govori Gospod, Bog nad vojskami: Pojdi, stopi k temu oskrbniku, k Šebnáju, upravitelju dvora: ¹⁶ »Kaj imaš tukaj in koga imaš tukaj, da si tukaj izklesal zase grob?« Visoko si je izklesal grob, izdolbel si je počivališče v steni. ¹⁷ Glej, Gospod te bo vrgel, silovito vrgel, ovil te bo in zavil. ¹⁸ Zmotal te bo v klobčič in zakotalil kakor žogo v prostrano in širno deželo. Tam boš umrl in tam bodo vozovi tvoje slave, ti, sramota dvoru svojega gospodarja. ¹⁹ Vrgel te bom iz tvoje službe in te pahnil s tvojega mesta. ²⁰ Tisti dan bom poklical svojega služabnika Eljakíma, Hilkijájevega sina. ²¹ Oblekel ga bom v tvoja oblačila in ga opasal s tvojim pasom. Izročil mu bom tvojo oblast in bo oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši. ²² Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl. ²³ Zabil ga bom kot klin na trdno mesto, prestol slave bo za hišo svojega očeta. ²⁴ Na njem bo slonela vsa slava hiše njegovega očeta: mladike in poganjki, vse majhne posode, od skodelic do vsakršnih vrčev. ²⁵ Tisti dan pa, govori Gospod nad vojskami, bo odstranjen klin, zabit na trdnem mestu, zrušilo, odpadlo in razdrlo se bo breme, ki je na njem, kajti Gospod je govoril.

Poglavje 115

¹ Ne nam, Gospod, ne nam,
temveč svojemu imenu daj slavo
zaradi svoje dobrote, zaradi svoje zvestobe. ² Zakaj bi narodi govorili:
»Kje je vendar njihov Bog?« ³ Naš Bog je v nebesih,
vse, kar mu ugaja, je storil. ⁴ Njihovi maliki so srebro in zlato,
delo človeških rok. ⁵ Usta imajo, pa ne govorijo,
oči imajo, pa ne vidijo, ⁶ ušesa imajo, pa ne slišijo,
nos imajo, pa ne duhajo, ⁷ svoje roke, pa ne tipajo,
svoje noge, pa ne hodijo,
glasu ne dajo iz svojega grla. ⁸ Kakor oni so tisti, ki so jih naredili,
vsak, ki zaupa vanje. ⁹ Izrael, zaupaj v Gospoda,
on je njihova pomoč in ščit. ¹⁰ Hiša Aronova, zaupaj v Gospoda,
on je njihova pomoč in ščit. ¹¹ Tisti, ki se bojite Gospoda, zaupajte v Gospoda,
on je njihova pomoč in ščit. ¹² Gospod se nas je spomnil, on bo blagoslovil,
blagoslovil bo Izraelovo hišo,
blagoslovil bo Aronovo hišo; ¹³ blagoslovil bo tiste, ki se bojijo Gospoda,
majhne skupaj z velikimi. ¹⁴ Naj Gospod k temu dodaja za vas,
za vas in za vaše otroke. ¹⁵ Vi ste blagoslovljeni Gospodu,
ki je naredil nebo in zemljo. ¹⁶ Nebesa so Gospodova nebesa,
zemljo pa je dal človeškim sinovom. ¹⁷ Niso mrtvi tisti, ki hvalijo Gospoda,
nobeden od teh, ki gredo dol v tišino. ¹⁸ Mi pa hočemo slaviti Gospoda,
od zdaj in na veke.
Aleluja!