Sveto pismo v enem letu

Poglavje 2

¹⁷ Mi pa, bratje, za kratek čas zapuščeni od vas kot sirote, po obličju, ne pa v srcu, smo zelo hrepeneli po vas in si močno prizadevali, da bi videli vaše obličje. ¹⁸ Zato smo hoteli priti k vam – vsaj jaz, Pavel, več kot enkrat –, a satan nam je to preprečil. ¹⁹ Kajti kdo je naše upanje in naše veselje in venec, s katerim bi se lahko ponašali pred našim Gospodom Jezusom ob njegovem prihodu, če ne prav vi? ²⁰ Vi ste namreč naša slava in naše veselje.

Poglavje 3

¹ Ker nismo več mogli strpeti, smo sklenili ostati v Atenah sami, ² k vam pa smo poslali Timóteja, našega brata in Božjega sodelavca pri Kristusovem evangeliju, da bi vas utrdil in spodbudil v vaši veri, ³ tako da bi se nihče ne pustil vznemirjati v teh stiskah. Sami namreč veste, da smo za to postavljeni: ⁴ že ko smo bili pri vas, smo vam napovedovali, da bomo trpeli stisko, kakor veste, da se je tudi zgodilo. ⁵ Zato tudi jaz nisem več strpel in sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde naš trud v nič. ⁶ Pravkar pa se je od vas vrnil Timótej in nam prinesel veselo sporočilo o vaši veri in o vaši ljubezni in kako nas imate zmeraj v lepem spominu ter nas želite videti, kakor želimo tudi mi vas. ⁷ Zato, bratje, ste nas s svojo vero potolažili v vsej naši bridkosti in stiski. ⁸ Saj zdaj spet živimo, da le vi stojite trdno v Gospodu. ⁹ Le kako naj se zahvalimo Bogu glede vas za vse veselje, ki ga zaradi vas čutimo pred našim Bogom? ¹⁰ Noč in dan prosimo z vso gorečnostjo, da bi mogli videti vaše obličje in dopolniti, kar še manjka vaši veri. ¹¹ Sam Bog pa in naš Oče ter naš Gospod Jezus naj usmeri našo pot k vam. ¹² Vam pa naj Gospod nakloni rast in preobilje v ljubezni, s katero ljubite drug drugega in vse, prav kakor jo čutimo mi do vas, ¹³ da bi tako utrdil vaša srca, da bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen.

Poglavje 17

¹ Izrek o Damasku:
Glej, Damask bo kot mesto izginil
in bo kup razvalin. ² Porušena mesta bodo opuščena,
spremenila se bodo v pašnike za črede,
ki bodo počivale in nihče jih ne bo motil. ³ Efrájimu bo odvzeta trdnjava
in Damasku kraljestvo,
Arámov ostanek bo majhen,
kakor bo majhna slava sinov Izraelovih,govori Gospod nad vojskami. ⁴ Tisti dan
se bo Jakobova slava zmanjšala,
njegovo obilno telo bo splahnelo. ⁵ Bo kot tedaj, ko žanjec pospravi žito
in njegov laket požanje klasje,
kot tedaj, ko pobere klasje
v dolini Rafájevcev. ⁶ Ostali bodo le pobirki,
kot tedaj, ko otrese oljko:
dva, trije sadeži
na vrhu krošnje,
štiri, pet
na vejah sadnega drevesa,govori Gospod, Bog Izraelov. ⁷ Tisti dan se bo človek ozrl na svojega Stvarnika, njegove oči bodo gledale na Svetega Izraelovega. ⁸ Ne bo se več oziral na oltarje, delo svojih rok, ne na to, kar so izdelali njegovi prsti, ne bo več gledal ašer in sončnih stebrov. ⁹ Tisti dan bodo utrjena mesta kakor zapuščena zemlja brez pluga in setve, ki je bila opuščena pred sinovi Izraelovimi: opustošena bodo. ¹⁰ Ker si pozabila na Boga svoje rešitve
in se nisi spominjala skale svojega zavetja,
zato sadiš ljubke sadike
in zasajaš tuje rozge. ¹¹ Na dan sajenja jim daješ zrasti
in v jutru zasaditve cveteti,
trgatev pa bo zbežala na dan bolečine
in silne bridkosti. ¹² Gorje, hrumenje številnih narodov,
hrumijo kakor hrumenje morja,
bučanje ljudstev,
bučijo kakor bučanje silnih vodá. ¹³ Ljudstva bučijo kakor bučanje velikih vodá,
on pa jim zagrozi in pobegnejo v daljavo,
podijo se kakor pleve po gričih pred vetrom,
kakor vrtinec listja pred viharjem. ¹⁴ Proti večeru, glej, strahota,
pred svitom jih ni več.
Tak je delež tistih, ki nas plenijo,
usoda tistih, ki nas ropajo.

Poglavje 18

¹ Gorje ti, dežela brenčečih peruti,
onkraj etiopskih rek, ² ki pošiljaš poslance po morju,
v čolnih iz trstja po vodi:
»Pojdite, hitri poslanci,
k narodu, ki je postaven in zagorel,
k ljudstvu, ki se ga od nekdaj in vselej boje,
k narodu, ki je nasilen in okruten,
ki mu reke presekavajo deželo!« ³ Vsi prebivalci sveta
in naseljenci zemlje,
poglejte, kakor tedaj, ko kdo vzdigne znamenje na gorah,
prisluhnite, kakor tedaj, ko kdo zatrobi na rog. ⁴ Kajti tako mi je rekel Gospod:
»Miren bom in gledal bom iz svojega prebivališča
kakor žgoča vročina na svit,
kakor deževni oblak na vročino ob žetvi.« ⁵ Kajti pred trgatvijo, ko se osuje cvet
in iz cveta postaja zrel grozd,
bo porezal rozge s srpom,
odstranil in polomil bo mladike. ⁶ Skupaj bodo prepuščeni
gorskim jastrebom
in poljskim živalim,
na njih bodo letovali jastrebi,
na njih bodo zimovale vse poljske živali. ⁷ Tisti čas bo prineslo darove Gospodu nad vojskami postavno in zagorelo ljudstvo, ljudstvo, ki se ga od nekdaj in vselej bojé, narod, ki je nasilen in okruten, ki mu reke presekavajo deželo, na kraj, kjer prebiva ime Gospoda nad vojskami, na goro Sion.

Poglavje 19

¹ Izrek o Egiptu:
Glej, Gospod jezdi na hitrem oblaku
in pride v Egipt.
Egiptovski maliki se tresejo pred njim,
srce Egipčanov upada v njihovi notranjosti. ² Izzval bom Egipčane proti Egipčanom
in bojeval se bo vsak proti svojemu bratu
in vsak proti svojemu bližnjemu,
mesto proti mestu, kraljestvo proti kraljestvu. ³ Duh Egipčanov se bo zmedel v njihovi notranjosti,
pogoltnil bom njihov nasvet.
Obračali se bodo na malike in rotilce,
na zaklinjevalce in vedeže. ⁴ Egipt bom dal
v roke trdemu gospodarju,
strog kralj jim bo gospodoval,
govori Gospod, Bog nad vojskami. ⁵ Voda v Nilu bo izhlapela,
reka bo usahnila in se posušila. ⁶ Rokavi reke se bodo usmradili,
egiptovski prekopi se bodo izpraznili in posušili,
trstje in ločje bo ovenelo. ⁷ Trava ob Nilu,
ob ustju Nila,
in vsa setev ob Nilu se bosta posušili,
izginili in ne bo ju več. ⁸ Ribiči bodo vzdihovali in žalovali,
vsi, ki mečejo trnek v Nil
in razpenjajo mrežo po vodi, bodo medleli. ⁹ Razočarani bodo tisti, ki pridelujejo česani lan,
in tisti, ki predejo bombaž. ¹⁰ Pazniki bodo potrti,
vsi dninarji zagrenjeni v duši. ¹¹ Coanski prvaki so sami bedaki,
modri faraonovi svetovalci dajejo surove nasvete.
Kako morete praviti faraonu:
»Sin modrih sem, sin kraljev iz davnine!« ¹² Kje so torej tvoji modrijani?
Naj ti vendar oznanijo in naj spoznajo,
kaj namerava Gospod nad vojskami z Egiptom. ¹³ Coanski prvaki so bedasti,
memfiški prvaki so zmedeni,
zapeljali so Egipt,
vogalni kamni njegovih rodov. ¹⁴ Gospod je natočil vanje
duha vrtoglavosti,
da zavajajo Egipt pri vseh njegovih dejanjih,
kakor omahuje pijanec, ko bruha. ¹⁵ Tako Egipt ne naredi ničesar več,
naj dela glava ali rep, krošnja ali ločje. ¹⁶ Tisti dan bodo Egipčani podobni ženskam, trepetali bodo in se tresli pred zamahom roke Gospoda nad vojskami, ki jo bo vzdignil proti njim. ¹⁷ Judova dežela bo Egiptu v strah, vsakdo, ki mu bo omenjena, bo trepetal pred odločitvijo Gospoda nad vojskami, ki jo je naredil proti njemu. ¹⁸ Tisti dan bo pet mest v egiptovski deželi govorilo kánaanski jezik in prisegalo pri Gospodu nad vojskami, eno se bo imenovalo Sončno mesto. ¹⁹ Tisti dan bo Gospodov oltar sredi egiptovske dežele in Gospodov spominski steber ob njeni meji. ²⁰ Ta bo za znamenje in pričevanje za Gospoda nad vojskami v egiptovski deželi. Ko bodo vpili h Gospodu zaradi zatiralcev, jim bo poslal rešitelja, ki jih bo branil in rešil. ²¹ Gospod se bo dal spoznati Egipčanom in Egipčani bodo tisti dan spoznali Gospoda. Služili mu bodo s klavnimi in jedilnimi daritvami, Gospodu bodo delali zaobljube in jih izpolnjevali. ²² Gospod bo udaril Egipt, udaril in ozdravil, obrnili se bodo h Gospodu, uslišal jih bo in ozdravil. ²³ Tisti dan bo peljala cesta iz Egipta v Asirijo, Asirci bodo hodili v Egipt in Egipčani v Asirijo, Egipčani bodo skupaj z Asirci služili Gospodu. ²⁴ Tisti dan bo Izrael tretji v zavezi z Egiptom in z Asirijo, kot blagoslov sredi zemlje, ²⁵ ker ga bo Gospod nad vojskami blagoslovil in rekel: »Blagoslovljeno naj bo moje ljudstvo, Egipt, in delo mojih rok, Asirija, in moja dediščina, Izrael.«

Poglavje 114

¹ Ko je šel Izrael iz Egipta,
Jakobova hiša stran od tujega ljudstva, ² je Juda postal njegovo svetišče,
Izrael njegovo gospostvo. ³ Morje je to videlo in zbežalo,
Jordan se je obrnil nazaj. ⁴ Gore so poskakovale kakor ovni,
hribi kakor jagnjeta. ⁵ Kaj ti je, morje, da bežiš,
Jordan, da se obračaš nazaj, ⁶ gore, da poskakujete kakor ovni,
hribi kakor jagnjeta? ⁷ Trepetaj, zemlja, pred Gospodom,
pred obličjem Jakobovega Boga, ⁸ ki skalo spreminja v ribnik,
kremen v studenec vode.