Sveto pismo v enem letu

Poglavje 18

¹ Zatem sem videl drugega angela, ki se je spuščal z neba z veliko oblastjo: zemlja se je razsvetlila od njegovega sijaja. ² Z močnim glasom je zaklical:
»Padel je, padel véliki Babilon
in postal bivališče demonov,
pribežališče vseh nečistih duhov,
pribežališče vseh nečistih ptic,
in pribežališče vseh živali, ki so nečiste in mrzke, ³ ker so vsi narodi pili od vina
njegovega pobesnelega vlačugarstva,
kralji zemlje so se vlačugali z njim
in trgovci zemlje so obogateli od njegovega silnega razkošja.« ⁴ Nato sem z neba zaslišal drug glas, ki je rekel:
»Pojdi iz njega, ljudstvo moje,
da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih
in da te ne prizadenejo
njegove nadloge! ⁵ Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba
in Bog se je spomnil njegovih krivic. ⁶ Izplačajte ga, kakor je sam izplačal,
in povrnite mu dvojno po njegovih delih.
Dvojno mu nalijte v čašo, v katero je sam nalival. ⁷ Kolikor si je privoščil sijaja in naslad,
toliko muk in bridkosti mu prizadenite.
Zakaj v svojem srcu pravi:
›Sedim kakor kraljica,
nisem vdova
in ne bom okusila bridkosti.‹ ⁸ Zaradi tega bodo v enem samem dnevu prišle nadenj nadloge:
smrt, žalost in lakota,
in bo sežgan v ognju.
Zakaj mogočen Gospod je Bog, ki ga je sodil.« ⁹ Kralji zemlje, ki so se vlačugali in naslajali z njim, bodo jokali in žalovali za njim, ko bodo videli dim njegovega požara. ¹⁰ Od daleč bodo stali iz strahu pred njegovimi mukami in vpili:
»Gorje, gorje, véliko mesto,
Babilon, mogočno mesto,
zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba!« ¹¹ Tudi trgovci zemlje jokajo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga: ¹² blaga iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, tančice, bagra, svile in škrlata; pa vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrstnega orodja iz slonovine, vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa, brona, železa in marmorja; ¹³ pa cimeta in balzama, dišav, mire in kadila, vina in olja, najboljše moke in žita, goveda in ovc, konj in voz, sužnjev in človeških življenj. ¹⁴ »Sadeži, ki jih je želela tvoja duša,
so izginili,
ves sijaj in ves blesk
je odpadel od tebe
in nikoli več ga ne bodo našli.« ¹⁵ Trgovci, ki prekupčujejo s tem blagom in ki so obogateli od tega mesta, bodo iz strahu pred njegovimi mukami stali od daleč, jokali in žalovali ¹⁶ ter govorili:
»Gorje, gorje, véliko mesto,
ki si bilo oblečeno v tančico,
v bager in škrlat,
bleščeče okrašeno z zlatom,
z dragimi kamni in biseri, ¹⁷ zakaj v eni uri je bilo opustošeno tolikšno bogastvo!«Vsi krmarji, vsi, ki plovejo iz kraja v kraj, vsi pomorščaki in vsi, ki so zaposleni na morju, so stali od daleč ¹⁸ ter vpili, ko so videli dim njegovega požara, rekoč: »Katero mesto je bilo podobno temu velikanskemu mestu?« ¹⁹ Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč:
»Gorje, gorje, véliko mesto,
od katerega razkošja
so obogateli vsi, ki so imeli ladje na morju,
zakaj v eni uri je bilo opustošeno! ²⁰ Razveselite se nad tem mestom, nebesa,
sveti, apostoli in preroki,
ker je Bog uresničil nad njim vašo sodbo!« ²¹ Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč:
»S takšnim zamahom bo vržen
Babilon, véliko mesto,
in ga ne bo več najti. ²² V tebi se ne bo več slišal
glas harfistov in godcev,
piskačev in trobentačev.
V tebi se ne bo našel več
noben obrtnik kakršne koli stroke.
V tebi se ne bo več slišal
glas mlina. ²³ V tebi ne bo več svetila
luč svetilke.
V tebi se ne bo več slišal
glas ženina in neveste.
Zakaj tvoji trgovci so bili velikaši zemlje
in tvoje čarovnije so zapeljale vse narode. ²⁴ V njem se je našla kri prerokov in svetih
ter vseh, ki so bili umorjeni na zemlji.«

Poglavje 3

¹ Glej, Gospod, Bog nad vojskami,
bo odvzel Jeruzalemu in Judu
podporo in palico,
vso podporo kruha
in vso podporo vode: ² vojaka in bojevnika,
sodnika in preroka,
vedeža in starešina, ³ petdesetnika
in veljaka,
svetovalca in izurjenega obrtnika
in pazljivega zagovarjalca. ⁴ Postavil jim bom dečke za prvake,
vladajo naj jim razvajenci. ⁵ Ljudje bodo zatirali drug drugega,
vsak svojega bližnjega,
deček bo predrzen do starega,
potepuh do spoštovanega. ⁶ Potem bo kdo silil brata
v hiši svojega očeta:
»Obleko imaš,
bodi naš poglavar,
in ta podrtija
naj bo v tvojih rokah.« ⁷ Ta pa bo tisti dan vzkliknil in rekel:
»Nisem zdravnik,
v moji hiši ni ne kruha ne obleke,
ne postavljajte me
za poglavarja ljudstvu.« ⁸ Kajti Jeruzalem se ruši,
Juda se podira,
ker so njihovi jeziki in dejanja proti Gospodu,
da žalijo oči njegovega veličastva. ⁹ Izraz njihovih obrazov priča proti njim,
svoj greh oznanjajo kakor Sódoma,
gorja niso prikrili svojim dušam,
nakopali so si húdo. ¹⁰ Povejte pravičnim, da jim bo dobro,
ker bodo uživali sadove svojih del. ¹¹ Gorje krivičniku, godilo se mu bo hudo,
ker se mu bo vračalo po delih njegovih rok. ¹² Izsiljevalci odirajo moje ljudstvo,
vladajo mu ženske.
Ljudstvo moje, tvoji vodniki so zapeljivci,
razdrli so pot tvojih stezá. ¹³ Gospod se je vzdignil, da razsodi,
stoji, da sodi ljudstva. ¹⁴ Gospod prihaja k sodbi
s starešinami svojega ljudstva in z njegovimi prvaki.
Vi ste izropali vinograd,
v vaših hišah je ubožcu ukradeno blago. ¹⁵ Zakaj teptate moje ljudstvo
in bijete v obraz uboge, govori Gospod, Bog nad vojskami. ¹⁶ Gospod je rekel:
Ker so prevzetne hčere sionske,
hodijo z iztegnjenim vratom
in mežikajo z očmi,
hodijo stopicaje in poskočno
in zvončkljajo s sponkami na nogah, ¹⁷ bo Gospod ogolil
teme hčerá sionskih,
Gospod bo razgalil njihovo lepoto. ¹⁸ Tisti dan bo Gospod odvzel okrasje: ogležnjice, sončke in lunice, ¹⁹ uhane, zapestnice in tančice, ²⁰ rutice, verižice, pasove, dišavnice in obeske, ²¹ prstane in nosne obročke, ²² praznične obleke in ogrinjala, ovratnice in torbice, ²³ zrcala, pentljice, turbane in pajčolane. ²⁴ Namesto balzama bo smrad,
namesto pasu vrv,
namesto kodrov bo ostrižena glava,
namesto prazničnih oblek raševina,
pečat sramote namesto lepote. ²⁵ Tvoji možje bodo padli pod mečem,
tvoji mladeniči v boju. ²⁶ Njena vrata bodo stokala in žalovala,
zapuščena bo sedela na tleh.

Poglavje 4

¹ Tisti dan se bo sedem žená oklenilo enega moža in reklo:
»Svoj kruh bomo jedle
in s svojo obleko se bomo oblačile,
samo tvoje ime naj nosimo,
odvzemi nam sramoto!« ² Tisti dan bo Gospodova mladika v okras in slavo, sad dežele pa v ponos in slavo Izraelovim ubežnikom. ³ Kdor bo ostal na Sionu, kdor bo preživel v Jeruzalemu, se bo imenoval sveti, vsi, ki so zapisani za življenje v Jeruzalemu. ⁴ Ko bo Gospod izmil umazanijo hčerá sionskih in izpral prelito kri Jeruzalema iz njegove srede, z duhom pravice in z duhom očiščenja, ⁵ bo ustvarjal Gospod nad vsemi bivališči gore Sion in nad njenimi trgi podnevi oblak, ponoči pa dim in žar plamenečega ognja, kajti baldahin stoji nad vsako slavo. ⁶ Čez dan bo dajal senco pred vročino, zaklon in zavetje pred viharjem in dežjem.

Poglavje 109

² Zakaj usta krivičnosti
in usta prevare se odpirajo proti meni,
govorijo mi z lažnivim jezikom. ³ Z besedami sovraštva me obkrožajo,
brez vzroka se bojujejo zoper mene. ⁴ Za mojo ljubezen me obtožujejo,
jaz pa molim. ⁵ Vračajo mi slabo za dobro,
sovraštvo za mojo ljubezen. ⁶ Določi zoper njega krivičnika,
tožnik naj stoji na njegovi desnici. ⁷ Ko ga bodo sodili, naj se izkaže kot krivičnik,
njegova molitev naj bo v greh. ⁸ Njegovih dni naj bo malo,
njegovo službo naj prevzame kdo drug. ⁹ Njegovi otroci naj postanejo sirote,
njegova žena vdova. ¹⁰ Njegovi otroci naj popolnoma zaidejo, naj prosjačijo,
naj beračijo zunaj svojih ruševin. ¹¹ Upnik naj zaseže vse, kar je njegovega,
tujci naj plenijo njegov dosežek. ¹² Naj ne bo nikogar, ki bi mu izkazal dobroto,
naj ne bo nikogar, ki bi bil milostljiv do njegovih sirot. ¹³ Njegovo potomstvo naj bo namenjeno za iztrebljenje,
v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano. ¹⁴ Gospodu naj se pokliče v spomin krivda njegovih očetov,
greh njegove matere naj se ne izbriše; ¹⁵ vedno naj bodo pred Gospodom,
da njihov spomin izbriše z zemlje, ¹⁶ ker se ni spomnil, da bi izkazoval dobroto,
preganjal je nesrečnega in ubogega moža,
da bi usmrtil obupanega v srcu. ¹⁷ Ljubil je kletev: naj pride nanj.
Ni maral blagoslova: naj bo daleč od njega. ¹⁸ Oblačil se je v kletev kakor v svoj plašč,
naj pride v njegovo notranjost kakor voda,
v njegove kosti kakor olje; ¹⁹ naj mu bo kakor obleka, s katero se pokriva,
kakor pas, ki se z njim vedno opasuje. ²⁰ To je Gospodovo plačilo mojih tožnikov,
tistih, ki hudobno govorijo zoper mene.