Sveto pismo v enem letu

Poglavje 17

¹ Tedaj je pristopil eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedem čaš, in spregovoril z mano: »Pridi, da ti pokažem sodbo nad véliko vlačugo, ki sedi nad mnogimi vodami. ² Z njo so se vlačugali kralji zemlje, prebivalci zemlje pa so se upijanjali z vinom njenega vlačugarstva.« ³ Angel me je odnesel v Duhu v puščavo. Tam sem videl žensko, kako je sedela na škrlatni zvéri, ki je bila popisana z bogokletnimi imeni in je imela sedem glav in deset rogov. ⁴ Ženska je bila oblečena v bager in v škrlat in bleščeče okrašena z zlatom, z dragimi kamni in z biseri, v roki pa je držala zlato čašo, polno gnusob in nečistosti svojega vlačugarstva. ⁵ Na čelu je imela napisano ime, ki je bilo skrivnost: »Véliki Babilon, mati vseh vlačug in gnusob na zemlji.« ⁶ Videl sem, da je ženska pijana od krvi svetih in od krvi Jezusovih pričevalcev.Ko sem jo zagledal, sem se silno začudil. ⁷ Angel pa mi je rekel: »Zakaj si se začudil? Razložil ti bom skrivnost ženske in zveri, ki jo nosi in ima sedem glav in deset rogov. ⁸ Zver, ki si jo videl, je bila, a je ni, vzdignila se bo iz brezna, a pojde v pogubo. Prebivalci zemlje, katerih ime vse od začetka sveta ni vpisano v knjigo življenja, se bodo začudili, ko bodo videli, da je zver bila, pa je ni, in da bo prišla. ⁹ Tukaj je um, ki ima modrost. Sedem glav je sedem gorá, na katerih sedi ženska. In je tudi sedem kraljev. ¹⁰ Pet jih je padlo, eden je, drugi še ni prišel. Ko pa pride, bo smel ostati le malo časa. ¹¹ Zver, ki je bila, a je ni, je hkrati osmi in eden izmed sedmih, a pojde v pogubo. ¹² Deset rogov, ki si jih videl, je deset kraljev. Ti še niso dobili kraljestva, ampak bodo dobili kraljevsko oblast za eno uro skupaj z zverjo. ¹³ Ti so enodušni in izročajo svojo moč in svojo oblast zvéri. ¹⁴ Ti se bodo bojevali z Jagnjetom, a Jagnje jih bo premagalo, ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, in z njim vred tisti, ki so poklicani, izvoljeni in zvesti.« ¹⁵ Rekel mi je še: »Vode, ki si jih videl, kjer sedi vlačuga, pomenijo ljudstva in množice, narode in jezike. ¹⁶ Deseteri rogovi, ki si jih videl, in zver, ti bodo vlačugo sovražili: opustošili jo bodo in slekli, požrli njeno meso in jo sežgali v ognju. ¹⁷ Kajti Bog jim je vsadil v srce, da uresničijo njegovo misel, se združijo v eni misli in izročijo svojo kraljevsko oblast zvéri, dokler se ne uresničijo Božje besede. ¹⁸ Ženska, ki si jo videl, pa je veliko mesto, ki kraljuje nad kralji zemlje.«

Poglavje 1

¹ Videnje Izaija, Amócovega sina, ki ga je prejel o Judu in o Jeruzalemu v dneh Uzíja, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev. ² Poslušajte, nebesa, prisluhni, zemlja,
kajti Gospod je govoril:
Otroke sem vzredil in povzdignil,
oni pa so se mi uprli. ³ Vol pozna svojega gospodarja
in osel jasli svojega lastnika,
Izrael ne pozna,
moje ljudstvo ne razume. ⁴ Gorje, pregrešni narod,
ljudstvo, obteženo s krivdo,
zarod hudodelcev,
izprijeni otroci!
Zapustili so Gospoda,
zavrgli so Svetega Izraelovega,
obrnili so mi hrbet. ⁵ Kam naj bi bili še udarjeni,
ko nadaljujete z odpadom?
Glava je vsa razbolela,
srce je vse oslabelo. ⁶ Od podplata na nogi do glave
ni nič zdravega na njem:
samo rana in podplutba
in gnojno vnetje.
Niso jih očistili ne obvezali
in ne namazali z oljem. ⁷ Vaša dežela je opustošena,
vaša mesta so požgana z ognjem.
Vašo zemljo žro pred vami tujci,
opustošena je kakor razdejanje tujcev. ⁸ Hči sionska je ostala
kakor senčnica v vinogradu,
kakor koliba v kumaričnem polju,
kakor mesto po obleganju. ⁹ Ko bi nam Gospod nad vojskami
ne prihranil ostanka,
bi postali že kakor Sódoma,
Gomóri bi bili podobni. ¹⁰ Poslušajte Gospodovo besedo,
knezi sódomski,
prisluhni nauku našega Boga,
ljudstvo gomórsko! ¹¹ Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve,
govori Gospod.
Sit sem žgalnih daritev ovnov
in maščobe pitancev.
Krvi juncev, jagnjet in kozlov
ne maram. ¹² Kadar se prihajate postavljat pred moje obličje,
kdo zahteva to iz vaše roke,
da teptajte moje dvore! ¹³ Nehajte mi prinašati ničeve daritve,
kadilo mi je gnusoba.
Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov,
ne prenesem zlagáne slovesnosti. ¹⁴ Vaše mlaje in vaša praznovanja
sovraži moja duša.
Postali so mi nadležni,
ne morem jih več prenašati. ¹⁵ Kadar iztegujete svoje roke,
si zakrivam oči pred vami.
Tudi če množite svoje molitve,
vas ne poslušam,
vaše roke so polne krvi. ¹⁶ Umijte se, očistite se!
Odstranite svoja hudobna dejanja
izpred mojih oči,
nehajte delati húdo. ¹⁷ Naučite se delati dobro,
skrbite za pravico.
Pomagajte zatiranemu,
zagovarjajte siroto,
branite vdovo. ¹⁸ Pridite, pravdajmo se,
govori Gospod:
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
bodo beli kakor sneg,
če so rdeči kakor bagrenina,
bodo beli kakor volna. ¹⁹ Če me boste radi poslušali,
boste uživali dobrine dežele. ²⁰ Če pa nočete in se upirate,
vas meč požre,
kajti Gospodova usta so govorila. ²¹ Kako se je sprevrgla v vlačugo
zvesta prestolnica!
Polna je bila pravice,
pravičnost je bivala v njej,
zdaj pa morilci. ²² Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro,
tvoje vino je zmešano z vodo. ²³ Tvoji prvaki so uporniki
in pajdaši tatov.
Vsi ljubijo podkupnino
in zahtevajo povračila.
Nočejo braniti sirote
in pravda vdove ne pride do njih. ²⁴ Zato govori Gospod, Bog nad vojskami, Močni Izraelov:
Gorje! Obračunal bom s svojimi nasprotniki,
maščeval se bom nad svojimi sovražniki. ²⁵ Svojo roko bom obrnil proti tebi,
kot plavž bom izžgal tvojo žlindro
in izločil ves tvoj svinec. ²⁶ Postavil ti bom spet sodnike kot v začetku
in svetovalce, kakor je bilo od kraja.
Potem boš spet dobila ime Prestolnica pravičnosti,
Zvesta trdnjava. ²⁷ Hči sionska se bo rešila s pravico,
njeni spreobrnjenci s pravičnostjo. ²⁸ Uporniki in grešniki pa bodo hkrati pokončani,
tisti, ki zapuščajo Gospoda, bodo pogubljeni. ²⁹ Da, sram vas bo zaradi terebint,
ki jih ljubite,
sramovali se boste vrtov,
ki jih imate radi. ³⁰ Kajti postali boste kakor terebinta,
ki ji listje vene,
kakor vrt, ki nima vode. ³¹ Mogočnež bo postal predivo
in njegovo delo iskra,
gorelo bo oboje skupaj
in nihče ne bo mogel pogasiti.

Poglavje 2

¹ Beseda, ki jo je prejel Izaija, Amócov sin, o Judu in Jeruzalemu. ² Zgodilo se bo poslednje dni:
Gora hiše Gospodove
bo trdno stala kot najvišja med gorami,
vzdigovala se bo nad griči.
In vsi narodi bodo hiteli k njej, ³ številna ljudstva bodo prišla in rekla:
»Pridite, pojdimo na Gospodovo goro,
k hiši Jakobovega Boga.
Poučil nas bo o svojih potih
in hodili bomo po njegovih stezah.
Kajti s Siona bo prišla postava
in Gospodova beseda iz Jeruzalema.« ⁴ Razsojal bo med narodi,
dokazoval številnim ljudstvom.
Svoje meče bodo prekovali v lemeže
in svoje sulice v srpe.
Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu,
ne bodo se več učili vojskovanja. ⁵ Hiša Jakobova,
pridite, hodímo
v Gospodovi luči. ⁶ Zavračaš namreč svoje ljudstvo,
hišo Jakobovo,
kajti polni so vedežev z Vzhoda
in čarovnikov kakor Filistejci,
pomešani so z otroki tujcev. ⁷ Njihova dežela je polna zlata in srebra,
njihovih zakladov ni konca.
Njihova dežela je polna konj,
njihovih bojnih voz ni konca. ⁸ Njihova dežela je polna malikov,
častijo delo svojih rok,
ki so ga naredili njihovi prsti. ⁹ A smrtnik bo klonil,
človek bo ponižan,
ne boš jim odpustil. ¹⁰ Zlezi v pečino,
skrij se v zemljo,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom. ¹¹ Prevzetne smrtnikove oči se bodo povesile,
človekova ošabnost bo klonila,
samo Gospod bo vzvišen
tisti dan. ¹² Kajti dan Gospoda nad vojskami pride
nad vse ošabne in visoke
in nad vse mogočne, da bodo ponižani, ¹³ nad vse libanonske cedre,
visoke in mogočne,
in nad vse bašánske hraste, ¹⁴ nad vse visoke gore
in nad vse vzvišene griče, ¹⁵ nad vse visoke stolpe
in nad vsa utrjena obzidja, ¹⁶ nad vse taršíške ladje
in nad vsa zaželena pristanišča. ¹⁷ Smrtnikova prevzetnost bo klonila,
človekova ošabnost bo ponižana,
samo Gospod bo vzvišen tisti dan. ¹⁸ Maliki bodo popolnoma izginili: ¹⁹ ljudje bodo šli v skalnate votline
in v zemeljske jame,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo. ²⁰ Tisti dan bodo ljudje vrgli
krtom in netopirjem
svoje srebrne in zlate malike,
ki so si jih naredili, da bi jih molili, ²¹ in bodo šli v gorske votline
in v skalne razpoke,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo. ²² Obrnite se proč od človeka,
saj je kakor dih v njegovem nosu,
tako malo je vreden.

Poglavje 108

² O Bog, moje srce je trdno,
peti hočem, igrati hočem:
to je moja slava! ³ Zbudite se, harfa in citre,
zbuditi hočem jutranjo zarjo. ⁴ Gospod, slavil te bom med ljudstvi,
prepeval ti bom med narodi, ⁵ zakaj večja kakor nebesa je tvoja dobrota,
do oblakov sega tvoja zvestoba. ⁶ Vzdigni se nad nebesa, o Bog,
nad vso zemljo naj bo tvoja slava! ⁷ Da bodo rešeni tvoji ljubljenci,
pomagaj s svojo desnico in me usliši! ⁸ Bog je govoril v svojem svetišču:
»Vriskal bom od veselja, razdelil bom Sihem,
Sukótsko dolino bom premeril. ⁹ Moj je Gileád, moj je Manáse.
Efrájim je čelada moje glave,
Juda je moje žezlo. ¹⁰ Moáb je posoda mojega umivanja,
na Edóma bom vrgel svoj čevelj;
nad Filistejo bom vzklikal od veselja.« ¹¹ Kdo me pripelje v utrjeno mesto,
kdo me bo vodil do Edóma? ¹² Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel,
o Bog, ki ne hodiš več z našimi vojskami? ¹³ Nakloni nam pomoč pred nasprotnikom,
zakaj človeška pomoč je neučinkovita. ¹⁴ Z Bogom bomo delali mogočne reči,
on bo poteptal naše nasprotnike.