Sveto pismo v enem letu

Poglavje 7

¹ Zatem sem videl štiri angele, ki so stali na štirih vogalih zemlje in zadrževali štiri vetrove zemlje, da ne bi pihali ne na zemljo ne na morje ne v katero koli drevo. ² Nato sem videl drugega angela, ki se je vzpenjal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga. Z močnim glasom je zavpil štirim angelom, ki jim je bila dana oblast, da škodujejo zemlji in morju: ³ »Ne škodujte ne zemlji ne morju ne drevesom, dokler s pečatom ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.« ⁴ In slišal sem število zaznamovanih, sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih sinov: ⁵ iz Judovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih,
iz Rubenovega rodu dvanajst tisoč,
iz Gadovega rodu dvanajst tisoč, ⁶ iz Aserjevega rodu dvanajst tisoč,
iz Neftálijevega rodu dvanajst tisoč,
iz Manásejevega rodu dvanajst tisoč, ⁷ iz Simeonovega rodu dvanajst tisoč,
iz Levijevega rodu dvanajst tisoč,
iz Isahárjevega rodu dvanajst tisoč, ⁸ iz Zábulonovega rodu dvanajst tisoč,
iz Jožefovega rodu dvanajst tisoč,
iz Benjaminovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih s pečatom. ⁹ Zatem se mi je prikazala velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. ¹⁰ In vpili so z močnim glasom:
»Odrešenje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.« ¹¹ Tedaj so vsi angeli, ki so stali vsenaokrog prestola in starešin ter štirih živih bitij, padli pred prestolom na svoje obličje in molili Boga: ¹² »Amen. Hvala in slava,
modrost in zahvala,
čast in oblast in moč
našemu Bogu na veke vekov.
Amen.« ¹³ Tedaj je spregovoril nekdo izmed starešin in mi rekel: »Tile, ki so ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« ¹⁴ Rekel sem mu: »Moj gospod, ti veš.« On pa mi je rekel: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo. ¹⁵ Zato so pred Božjim prestolom
in noč in dan služijo Bogu v njegovem svetišču;
in on, ki sedi na prestolu, bo razpel svoj šotor nad njimi. ¹⁶ Ne bodo več lačni in ne bodo več žejni
in nič več jih ne bo žgalo sonce
ne kakršna koli pripeka. ¹⁷ Kajti Jagnje, ki sedi na sredi prestola, jih bo paslo
in jih vodilo k izvirkom živih vodá;
in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Poglavje 10

¹ Po vsem tem se trdno obvežemo in zapišemo; na zapečateni listini naj bodo tudi naši knezi, naši leviti in naši duhovniki. ² Na zapečateni listini so bili: upravnik Nehemija, Hahaljájev sin, Sedekíja, ³ Serajá, Azarjá, Jirmejá, ⁴ Pašhúr, Amarjá, Malkijá, ⁵ Hatúš, Šebanjá, Malúh, ⁶ Harím, Meremót, Obadjá, ⁷ Daniel, Ginetón, Baruh, ⁸ Mešulám, Abíja, Mijamín, ⁹ Maazjá, Bilgá, Šemajá. Ti so bili duhovniki. ¹⁰ Leviti: Azanjájev sin Ješúa, Binúj izmed Henadádovih sinov, Kadmiél ¹¹ in njihovi bratje Šebanjá, Hodijá, Kelitá, Pelajá, Hanán, ¹² Miha, Rehób, Hašabjá, ¹³ Zahúr, Šerebjá, Šebanjá, ¹⁴ Hodijá, Baní, Benínu. ¹⁵ Poglavarji ljudstva: Paróš, Pahat Moáb, Elám, Zatú, Baní, ¹⁶ Buní, Azgád, Bebáj, ¹⁷ Adoníja, Bigváj, Adín, ¹⁸ Atêr, Ezekíja, Azúr, ¹⁹ Hodijá, Hašúm, Becáj, ²⁰ Haríf, Anatót, Nebáj, ²¹ Magpiáš, Mešulám, Hezír, ²² Mešezabél, Cadók, Jadúa, ²³ Pelatjá, Hanán, Ananjá, ²⁴ Hošéa, Hananjá, Hašúb, ²⁵ Lohéš, Pilhá, Šobék, ²⁶ Rehúm, Hašabná, Maasejá, ²⁷ Ahíja, Hanán, Anán, ²⁸ Malúh, Harím, Baaná. ²⁹ Preostalo ljudstvo, duhovniki, leviti, vratarji, pevci, služitelji in vsi, ki so se ločili od ljudstev dežel k Božji postavi, njihove žene, sinovi, hčere, vsi umni in razumni, ³⁰ se pridružujemo svojim bratom in svojim odličnikom. Prihajamo z obljubo in s prisego, da se bomo držali Božje postave, ki je bila dana po Mojzesu, Božjem služabniku, in se bomo ravnali ter izpolnjevali vse zapovedi Gospoda, našega Gospoda, njegove odloke in njegove zakone. ³¹ Tudi ne bomo dajali svojih hčera ljudstvom dežele in ne jemali njihovih hčera za svoje sinove. ³² Od ljudstev dežele, ki bodo prinašali blago in druge pridelke na sobotni dan na prodaj, ne bomo jemali ničesar od njih na sobotni ali sveti dan. Vsako sedmo leto bomo počivali in odpustili vsakršen dolg. ³³ Tudi smo si naložili zapoved, da bomo letno dajali tretjino šekla za službo v Božji hiši, ³⁴ za položene hlebe, za nenehno jedilno daritev in za nenehno žgalno daritev; za daritev ob sobotah, ob mlajih, za praznične in svete daritve, za daritve za greh in v spravo za Izraela ter za vsakršno opravilo v hiši našega Boga. ³⁵ Duhovniki, leviti in ljudstvo smo žrebali glede dajatve drv, ki jih bomo prinašali za hišo našega Boga ob določenih časih, leto za letom, po svojih družinah, da bodo gorela na oltarju Gospoda, našega Boga, kakor je zapisano v postavi. ³⁶ Dalje bomo redno, leto za letom, prinašali v Gospodovo hišo prvine svoje zemlje in prvine vsakršnega sadnega drevja, ³⁷ prvorojence svojih sinov in svoje živine, kakor je zapisano v postavi. Tudi prvence svojega goveda in svoje drobnice bomo oddajali v hišo našega Boga, za duhovnike, ki opravljajo službo v hiši našega Boga. ³⁸ Prvine svojih testenin in svojih darov povzdignjenja, sadov vsakršnega drevja, vina in olja bomo prinašali duhovnikom v izbe hiše našega Boga, kakor tudi levitom desetino od naše zemlje. Levitom gre v vseh mestih tudi desetina od našega dela. ³⁹ Duhovnik izmed Aronovih sinov naj bo z leviti, kadar leviti prejemajo desetino. Leviti naj od desetine oddajo deseti del v hišo našega Boga, v izbe hišne zakladnice.

Poglavje 102

² Gospod, usliši mojo molitev,
moje vpitje naj pride k tebi! ³ Ne skrivaj svojega obličja pred mano
na dan, ko mi je tesno;
nagni k meni svoje uho,
na dan, ko kličem, me hitro usliši! ⁴ Zakaj v dimu minevajo moji dnevi,
moje kosti tlijo kakor žerjavica. ⁵ Potolčeno je kakor zelišče, posušilo se je moje srce,
ker pozabljam uživati svoj kruh. ⁶ Zaradi glasu mojega vzdihovanja
se mi kost lepi na kožo. ⁷ Podoben sem kavki v puščavi,
postal sem kakor sova na ruševinah. ⁸ Bedim in sem postal kakor ptica,
osamljena na strehi. ⁹ Ves dan me zasramujejo moji sovražniki,
moji zasmehovalci prisegajo proti meni. ¹⁰ Zares, pepel uživam kakor kruh,
svojo pijačo mešam z jokom, ¹¹ zaradi tvoje togote in gneva,
ker si me vzdignil in vrgel. ¹² Moji dnevi so kakor senca, ki se nagiba,
in jaz se sušim kakor zelišče. ¹³ Ti pa, Gospod, prestoluješ na veke,
tvoj spomin je od roda do roda. ¹⁴ Ti se boš vzdignil, usmilil se boš Siona,
zakaj čas je, da mu izkažeš milost,
zakaj prišel je čas. ¹⁵ Zakaj tvoji služabniki imajo veselje nad njegovimi kamni,
njegovemu prahu izkazujejo milost. ¹⁶ Narodi se bodo bali Gospodovega imena,
vsi kralji zemlje tvoje slave. ¹⁷ Zakaj Gospod je pozidal Sion,
prikazal se je v svoji slavi, ¹⁸ ozrl se je na molitev oropanih,
ni preziral njihove molitve. ¹⁹ To je zapisano za poznejši rod,
ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda. ²⁰ Zakaj Gospod je gledal s svoje svete višine,
z nebes je zrl proti zemlji, ²¹ da bi slišal ujetnikovo vzdihovanje,
da bi oprostil sinove smrtnosti; ²² da bi na Sionu oznanjali ime Gospodovo,
njegovo hvalo v Jeruzalemu, ²³ ko se ljudstva zberejo skupaj
in kraljestva, da bi služila Gospodu. ²⁴ Mojo moč je zlomil na poti,
skrajšal je moje dneve. ²⁵ Pravim: »Moj Bog,
ne dvigni me sredi mojih dni,
ko tvoja leta gredo rod za rodom.« ²⁶ Nekdaj si utemeljil zemljo
in nebo je delo tvojih rok. ²⁷ Ona dva bosta prešla, ti pa ostaneš.
Vsa se bosta postarala kakor obleka,
zamenjal ju boš kakor oblačilo, in zamenjala se bosta. ²⁸ Ti pa si isti
in tvoja leta ne bodo minila. ²⁹ Sinovi tvojih služabnikov se bodo namestili,
njihov zarod bo trden pred tabo.