Sveto pismo v enem letu

Poglavje 2

¹ Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. ² On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet. ³ Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi. ⁴ Kdor pravi: »Poznam ga,« pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. ⁵ V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem. ⁶ Kdor pravi, da ostaja v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on. ⁷ Ljubi, ne pišem vam nove zapovedi, temveč staro zapoved, tisto, ki jo imate že od začetka. In stara zapoved je beseda, ki ste jo slišali. ⁸ Pa vendar vam pišem novo zapoved, namreč to, kar je resnično v njem in v vas: tema izginja in resnična luč že sveti. ⁹ Kdor pravi, da je v luči, pa svojega brata sovraži, je še zdaj v temi. ¹⁰ Kdor svojega brata ljubi, ostaja v luči in v njem ni pohujšanja. ¹¹ Kdor pa svojega brata sovraži, je v temi in hodi v temi in ne ve, kam gre, ker mu je tema zaslepila oči. ¹² Pišem vam, otroci,
ker so vam zaradi njegovega imena odpuščeni grehi. ¹³ Pišem vam, očetje,
ker ste spoznali njega, ki je od začetka.
Pišem vam, mladi,
ker ste premagali hudiča. ¹⁴ Vam, otroci, sem pisal,
ker ste spoznali Očeta.
Vam, očetje, sem pisal,
ker ste spoznali tistega, ki je od začetka.
Vam, mladi, sem pisal,
ker ste močni
in je Božja beseda v vas
in ste premagali hudiča. ¹⁵ Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni, ¹⁶ kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta. ¹⁷ Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj. ¹⁸ Otroci, poslednja ura je in kakor ste slišali, da prihaja antikrist, je veliko antikristov že zdaj tu. Iz tega spoznavamo, da je poslednja ura. ¹⁹ Odšli so od nas, a niso bili od nas. Ko bi namreč bili od nas, bi ostali z nami, a niso, da bi se razkrilo, da niso vsi od nas. ²⁰ Vi pa imate maziljenje od Svetega in vsi to veste. ²¹ Ne pišem vam, ker bi ne poznali resnice, ampak prav zato, ker jo poznate in veste, da nobena laž ni iz resnice. ²² Kdo je lažnivec, če ne tisti, ki zanika, da je Jezus Mesija? Antikrist je tisti, ki zanika Očeta in Sina. ²³ Kdor zanika Sina, tudi Očeta nima; kdor pa prizna Sina, ima tudi Očeta. ²⁴ V vas pa naj ostaja to, kar ste slišali od začetka. Če bo v vas ostalo to, kar ste slišali od začetka, boste tudi vi ostali v Sinu in Očetu. ²⁵ In obljuba, ki nam jo je dal sam, je večno življenje. ²⁶ To vam pišem glede tistih, ki vas skušajo zapeljati. ²⁷ Kar pa zadeva vas: maziljenje, ki ste ga dobili od njega, ostaja v vas in zato ni treba, da vas kdo uči. Kakor vas njegovo maziljenje uči o vsem in je resnično in ni laž, tako ostajajte v njem, kakor vas je poučilo. ²⁸ Zato, otroci, ostajajte v njem, da bomo lahko polni zaupnosti, ko se razodene, in da ne bomo pred njim osramočeni, kadar pride. ²⁹ Če veste, da je pravičen, spoznavate, da je tudi vsak, ki ravna pravično, rojen iz njega.

Poglavje 35

¹ Jošíja je v Jeruzalemu obhajal pasho Gospodu. Štirinajsti dan prvega meseca so klali pashalno jagnje. ² Postavil je duhovnike za njihova opravila in jih spodbudil za službo v Gospodovi hiši. ³ Levitom, ki so poučevali vse Izraelce in bili posvečeni Gospodu, je rekel: »Postavite sveto skrinjo v hišo, ki jo je sezidal Davidov sin Salomon, Izraelov kralj; ni vam je treba več nositi na rami. Služite zdaj Gospodu, svojemu Bogu, in njegovemu ljudstvu Izraelu! ⁴ Pripravite se po svojih družinah in po svojih skupinah, kakor je predpisal Izraelov kralj David in kakor je predpisal njegov sin Salomon. ⁵ Postavite se v svetišču po skupinah družin svojih bratov, sinov ljudstva, vedno po ena skupina levitske družine! ⁶ Potem zakoljite pashalno jagnje, posvetite se in ga pripravite za svoje brate! Ravnajte po Gospodovi besedi, ki je bila dana po Mojzesu!« ⁷ Jošíja je ljudstvu, vsem navzočim, podaril za pashalne daritve čredo trideset tisoč jagnjet in kozličev in tri tisoč glav goveda; to je bilo od kraljevega imetja. ⁸ Tudi njegovi velikaši so prostovoljno darovali ljudstvu, duhovnikom in levitom. Hilkijá, Zeharjá in Jehiél, predstojniki Božje hiše, so dali duhovnikom za pashalno daritev dva tisoč šeststo jagnjet in tristo glav goveda. ⁹ Konanjá in njegova brata Šemajá in Netanél, dalje Hašabjá, Jeiél in Jozabád, predstojniki levitov, so podarili levitom za pashalne daritve pet tisoč jagnjet in petsto glav goveda. ¹⁰ Ko je bilo za službo vse pripravljeno, so se duhovniki postavili na svoje mesto, enako leviti po svojih skupinah, kakor je ukazal kralj. ¹¹ Potem so zaklali pashalno jagnje; duhovniki so škropili s krvjo, ki so jo jemali iz rok levitov, ti pa so daritvene živali odrli. ¹² Izločali so dele za žgalno daritev, da so jih razdeljevali po skupinah družin sinovom ljudstva in so jih ti darovali Gospodu, kakor je predpisano v Mojzesovi knjigi; enako so delali z govedjo. ¹³ Potem so pashalno jagnje, kakor je predpisano, pekli na ognju; posvečene darove pa so kuhali v loncih, kotlih in skledah in jih hitro nosili vsemu ljudstvu. ¹⁴ Potlej so pripravili daritveni obed zase in za duhovnike; kajti duhovniki, Aronovi sinovi, so imeli opraviti z darovanjem žgalnih daritev in tolšče do noči. Leviti so torej pripravili obed zase in za duhovnike, Aronove sinove. ¹⁵ Pevci, Asáfovi potomci, so bili po določbi Davida, Asáfa, Hemána in Jedutúna, kraljevega vidca, na svojih mestih, vratarji pa pri posameznih vratih. Njim ni bilo treba prekinjati službe, ker so zanje pripravili njihovi bratje leviti. ¹⁶ Tako je bilo urejeno vse bogoslužje tisti dan, ko so obhajali pasho in darovali žgalne daritve na Gospodovem oltarju, kakor je ukazal kralj Jošíja. ¹⁷ Tako so Izraelovi sinovi, ki so bili navzoči, takrat obhajali pasho in praznik nekvašenega kruha sedem dni. ¹⁸ Pasha kakor ta se v Izraelu ni obhajala vse od dni preroka Samuela. Tudi nobeden izmed Izraelovih kraljev ni obhajal take pashe, kakor jo je obhajal Jošíja z duhovniki in leviti, z vsemi Judovci in Izraelci, ki so se sešli, ter z jeruzalemskimi prebivalci. ¹⁹ Ta pasha se je obhajala v osemnajstem letu Jošíjevega kraljevanja. ²⁰ Po vsem tem, ko je Jošíja obnovil hišo, se je šel egiptovski kralj Neho bojevat h Kárkemišu ob Evfratu, Jošíja pa mu je šel nasproti. ²¹ Oni je poslal k njemu odposlance in rekel: »Kaj imam s tabo, Judov kralj? Danes ne prihajam nadte, ampak nad hišo, s katero se bojujem. In Bog mi je rekel, naj pohitim. Nikar se ne postavljaj proti Bogu, ki je z menoj, da te ne uniči!« ²² Jošíja pa se ni obrnil proč, ampak ga je sklenil napasti. Ni poslušal Nehovih besed, ki so prišle iz Božjih ust, in je šel v boj v ravnini pri Megídu. ²³ Strelci so zadeli kralja Jošíja; kralj je rekel služabnikom: »Odpeljite me, ker sem hudo ranjen!« ²⁴ Služabniki so ga prenesli z bojnega voza na drug voz, ki ga je imel, in ga pripeljali v Jeruzalem. Umrl je in bil pokopan v grobišču svojih očetov. Ves Juda in Jeruzalem je žaloval za Jošíjem. ²⁵ Jeremija je zložil žalostinko na Jošíja; vsi pevci in pevke so opevali Jošíja v svojih žalostinkah vse do danes in jih udomačili v Izraelu. Glej, zapisane so tudi v zbirki žalostink. ²⁶ Druga Jošíjeva dela, njegova dobra dejanja v skladu s tem, kar je pisano v Gospodovi postavi, ²⁷ ter njegova dela, prva in zadnja, glej, so zapisana v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev.

Poglavje 89

³⁹ Ti pa si ga odklonil in zavrgel,
razsrdil si se nad svojim maziljencem. ⁴⁰ Opustil si zavezo s svojim služabnikom,
do tal si onečastil njegov diadem. ⁴¹ Predrl si vse njegove zidove,
njegove utrdbe spremenil v razvaline. ⁴² Vsi, ki hodijo po poti, ga plenijo,
postal je v sramotenje svojim sosedom. ⁴³ Vzdignil si desnico njegovih nasprotnikov,
razveselil si vse njegove sovražnike. ⁴⁴ Obrnil si tudi ostrino njegovega meča,
nisi ga podpiral v vojni. ⁴⁵ Naredil si konec njegovemu sijaju,
na tla si zagnal njegov prestol. ⁴⁶ Skrajšal si dneve njegove mladosti,
nanj si razgrnil sramoto. Sela. ⁴⁷ Doklej, Gospod? Se boš skril za vedno?
Bo gorela kakor ogenj tvoja srditost? ⁴⁸ Spomni se, kako kratko je moje življenje,
za kakšno puhlico si ustvaril vse človeške sinove. ⁴⁹ Kdo je mož, ki živi in ne vidi smrti,
ki otme svojo dušo iz oblasti podzemlja? Sela. ⁵⁰ Kje so tvoje prejšnje dobrote, o Gospod?
Prisegel si jih Davidu v svoji zvestobi. ⁵¹ Spomni se, Gospod, na sramotenje svojih služabnikov,
v svojih prsih nosim vse te mnoge narode; ⁵² ti sramotijo kot tvoji sovražniki, o Gospod,
ti sramotijo stopinje tvojega maziljenca. ⁵³ Slavljen bodi Gospod na veke: Amen, amen.