Sveto pismo v enem letu

Poglavje 19

¹⁶ Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan.Vzeli so torej Jezusa. ¹⁷ Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko Golgota. ¹⁸ Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. ¹⁹ Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: »Jezus Nazarečan, judovski kralj.« ²⁰ Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano po hebrejsko, po latinsko in po grško. ²¹ Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj,‹ ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹« ²² Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.« ²³ Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. ²⁴ Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:
Razdelili so si moja oblačila
in za mojo suknjo so žrebali.In vojaki so to storili. ²⁵ Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. ²⁶ Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« ²⁷ Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. ²⁸ Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« ²⁹ Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. ³⁰ Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha. ³¹ Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. ³² Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. ³³ Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ³⁴ ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. ³⁵ Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. ³⁶ To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. ³⁷ In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli. ³⁸ Potem je Jožef iz Arimateje, Jezusov učenec, čeprav je bil to iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo. ³⁹ Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. ⁴⁰ Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. ⁴¹ Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. ⁴² Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.

Poglavje 30

¹ Ezekíja je razposlal sle k vsemu Izraelu in Judu ter napisal pisma Efrájimu in Manáseju, da bi prišli h Gospodovi hiši v Jeruzalem obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu. ² Kralj, njegovi velikaši in ves zbor v Jeruzalemu so na posvetu sklenili, da bodo obhajali pasho v drugem mesecu. ³ Niso je namreč mogli obhajati ob njenem času, ker se še ni posvetilo zadosti duhovnikov in se ljudstvo še ni zbralo v Jeruzalemu. ⁴ To se je zdelo prav kralju in vsemu zboru. ⁵ Sklenili so razglasiti po vsem Izraelu od Beeršébe do Dana, naj pridejo obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalem. Saj je mnogi niso obhajali, kakor je bilo predpisano. ⁶ Hitri sli so šli s pismi kralja in njegovih velikašev po vsem Izraelu in Judu ter so na kraljev ukaz oznanili: »Izraelovi sinovi, vrnite se h Gospodu, Bogu Abrahamovemu, Izakovemu in Izraelovemu, da se spet obrne k vam preostalim, ki ste se rešili iz pesti asirskih kraljev. ⁷ Ne bodite kakor vaši očetje in kakor vaši bratje, ki so se izneverili Gospodu, Bogu svojih očetov, tako da jih je naredil za predmet groze, kakor lahko sami vidite. ⁸ Zdaj torej ne bodite trdovratni kakor vaši očetje, podajte roko Gospodu in pridite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, ter služite Gospodu, svojemu Bogu, da se odvrne od vas njegova srdita jeza. ⁹ Če se boste namreč vrnili h Gospodu, bodo vaši bratje in sinovi našli usmiljenje pri tistih, ki so jih odpeljali v ujetništvo, in se bodo vrnili v to deželo. Kajti Gospod, vaš Bog, je milostljiv in usmiljen in ne bo obrnil svojega obličja od vas, če se povrnete k njemu.« ¹⁰ Hitri sli so hiteli od mesta do mesta po Efrájimovi in Manásejevi deželi in tja do Zábulona; toda zasmehovali so jih in zasramovali. ¹¹ Le nekateri možje iz Aserja, Manáseja in Zábulona so se ponižali in prišli v Jeruzalem. ¹² Tudi v Judu je delovala roka Boga, saj jim je dal, da so se enodušno odzvali povabilu, ki ga je po Gospodovem naročilu poslal kralj z velikaši. ¹³ Zbralo se je torej v Jeruzalemu veliko ljudstva, da bi obhajali v drugem mesecu praznik nekvašenega kruha; bil je zelo velik zbor. ¹⁴ Vzdignili so se in podrli oltarje, ki so bili v Jeruzalemu; prav tako so odstranili vse kadilne oltarje in jih pometali v potok Cedron. ¹⁵ Štirinajsti dan drugega meseca so zaklali pashalno jagnje. Duhovnike in levite je bilo sram, zato so se posvetili in darovali žgalne daritve v Gospodovi hiši. ¹⁶ Zasedli so svoja mesta, kakor je predpisano v postavi Božjega moža Mojzesa. Duhovniki so škropili s krvjo, ki so jim jo podajali leviti. ¹⁷ Ker jih je bilo v zboru veliko, ki se niso posvetili, so morali leviti klati pashalna jagnjeta za vse, ki niso bili čisti, da so jih posvetili Gospodu. ¹⁸ Velik del ljudstva, mnogi iz Efrájima, Manáseja, Isahárja in Zábulona se niso očistili, ampak so jedli pashalno jagnje proti predpisu. Toda zanje je molil Ezekíja: »Dobri Gospod naj odpusti ¹⁹ vsem, ki s pripravljenim srcem iščejo Boga, Gospoda, Boga svojih očetov, čeprav ne s čistostjo, ki jo zahtevajo svete reči.« ²⁰ Gospod je uslišal Ezekíja in ljudstvu prizanesel. ²¹ V Jeruzalemu zbrani Izraelovi sinovi so z velikim veseljem sedem dni obhajali praznik nekvašenega kruha. Leviti in duhovniki so dan na dan na vso moč peli Gospodu hvalnice v Gospodovo čast. ²² Ezekíja je pohvalil vse levite, ki so pokazali veliko izurjenost v službi Gospodu. Praznovanje so dokončali v sedmih dneh: opravljali so mirovne daritve in slavili Gospoda, Boga svojih očetov. ²³ Tedaj je ves zbor sklenil praznovati še sedem dni in z veseljem so praznovali še sedem dni. ²⁴ Judov kralj Ezekíja je namreč zboru podaril tisoč juncev in sedem tisoč ovc, velikaši pa so zboru podarili tisoč juncev in deset tisoč ovc. Tedaj se je veliko duhovnikov posvetilo. ²⁵ Veselil se je ves Judov zbor, duhovniki, leviti in vsa množica tistih, ki so prišli iz Izraela, pa tudi tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele in se naselili v Judu. ²⁶ V Jeruzalemu je bilo veliko veselje, saj česa takega ni bilo v Jeruzalemu od Davidovega sina Salomona, Izraelovega kralja. ²⁷ Potem so vstali levitski duhovniki in ljudstvo blagoslovili. Uslišan je bil njihov glas in njihova molitev je prišla do njegovega svetega prebivališča v nebesih.

Poglavje 86

² Varuj mojo dušo, zakaj veren sem,
reši svojega služabnika, ti, moj Bog,
ki zaupa vate. ³ Izkaži mi milost, o Gospod,
saj ves dan kličem k tebi. ⁴ Razveseli dušo svojega služabnika,
saj k tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo. ⁵ Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš,
ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo. ⁶ Poslušaj, Gospod, mojo molitev,
prisluhni glasu moje prošnje. ⁷ Na dan svoje stiske te kličem,
kajti ti me uslišiš. ⁸ Gospod, ni ti enakega med bogovi,
ni del, ki bi bila, kakor so tvoja. ⁹ Vsi narodi, ki si jih naredil, bodo prišli,
padali bodo na kolena pred tabo, Gospod,
tvoje ime bodo slavili. ¹⁰ Zakaj ti si velik in delaš čudovite reči,
ti si Bog, ti edini. ¹¹ Úči me, Gospod, svojo pot,
hodil bom v tvoji resnici,
zedini moje srce, da se bo balo tvojega imena. ¹² Zahvaljujem se ti, Gospod, moj Bog, z vsem svojim srcem,
tvoje ime častim na veke, ¹³ zakaj velika je tvoja dobrota do mene,
rešil si mojo dušo iz globine podzemlja. ¹⁴ O Bog, prevzetneži so se vzdignili zoper mene,
drhal nasilnežev mi streže po življenju,
niso postavili tebe pred sebe. ¹⁵ A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog,
počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi. ¹⁶ Obrni se k meni in mi izkaži milost,
daj svojo moč svojemu služabniku,
reši sina svoje služabnice. ¹⁷ Stori na meni znamenje za dobro;
moji sovražniki bodo videli in bodo osramočeni,
zakaj ti, Gospod, si mi pomagal in me potolažil.