Sveto pismo v enem letu

Poglavje 13

¹ Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. ² Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. ³ Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, ⁴ je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. ⁵ Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. ⁶ Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« ⁷ Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« ⁸ Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« ⁹ Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« ¹⁰ Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« ¹¹ Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« ¹² Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? ¹³ Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. ¹⁴ Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. ¹⁵ Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. ¹⁶ Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal. ¹⁷ Če to veste, blagor vam, če boste to delali! ¹⁸ Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, vendar naj se tako izpolni Pismo: Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo peto proti meni. ¹⁹ Že zdaj vam povem, preden se zgodi, da boste, ko se bo zgodilo, verovali, da jaz sem. ²⁰ Resnično, resnično, povem vam: Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.«

Poglavje 18

¹ Józafat je bil zelo bogat in slaven, pa je vendar stopil v svaštvo z Ahábom. ² Čez nekaj let je šel k Ahábu v Samarijo. Zanj in za ljudi, ki so bili z njim, je Aháb zaklal obilo drobnice in volov in ga nagovarjal, da bi šel nad Ramót Gileád. ³ Izraelov kralj Aháb je rekel Judovemu kralju Józafatu: »Boš šel z mano nad Ramót Gileád?« Rekel mu je: »Jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, s teboj bomo v boju.« ⁴ Nato je Józafat rekel Izraelovemu kralju: »Povprašaj, prosim, še danes za Gospodovo besedo!« ⁵ Izraelov kralj je torej zbral preroke, štiristo mož, in jim rekel: »Ali naj gremo v boj za Ramót Gileád ali naj to opustim?« Rekli so: »Pojdi. Bog ga bo dal kralju v roke!« ⁶ A Józafat je rekel: »Mar ni tu nobenega Gospodovega preroka več, da bi ga mogli povprašati?« ⁷ Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Še nekdo je, po katerem bi mogli vprašati Gospoda, vendar ga jaz sovražim, ker o meni nikoli ne prerokuje nič dobrega, temveč vse dni le húdo: Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Kralj naj ne govori tako.« ⁸ Izraelov kralj je torej poklical nekega dvornika in ukazal: »Pojdi hitro po Jimlájevega sina Miha!« ⁹ Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta v slavnostnih oblačilih sedela vsak na svojem prestolu, sedela sta na trgu pri Samarijskih vratih, vsi preroki pa so prerokovali pred njima. ¹⁰ Kenaanájev sin Cidkijá pa si je naredil železna rogova in rekel: »Tako govori Gospod: ›S tema boš prebodel Arámce in jih pokončal.‹« ¹¹ In vsi preroki so prerokovali tako: »Pojdi v Ramót Gileád in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.« ¹² Odposlanec, ki je šel klicat Miha, mu je govoril in rekel: »Glej, preroki so kralju soglasno napovedali uspeh. Naj bo tudi tvoja beseda kakor katerega izmed njih; napovej uspeh!« ¹³ Miha pa je rekel: »Kakor živi Gospod: kar mi poreče Bog, to bom govoril!« ¹⁴ Ko je prišel h kralju, mu je kralj rekel: »Miha, ali naj gremo v boj za Ramót Gileád ali naj to opustim?« Rekel mu je: »Pojdite in bodite uspešni! Dani vam bodo v roke.« ¹⁵ Kralj pa mu je rekel: »Kolikokrat naj te še rotim, da mi povej samo resnico v Gospodovem imenu?« ¹⁶ Tedaj je rekel: »Videl sem, da je ves Izrael razkropljen po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja. In Gospod je rekel: ›Ti so brez gospodarja, vsak naj se v miru vrne na svoj dom.‹« ¹⁷ Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Ti nisem rekel, da o meni ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo?« ¹⁸ Oni pa je nadaljeval: »Zato poslušajte Gospodovo besedo! Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati ob njem na njegovi desnici in na njegovi levici. ¹⁹ In Gospod je rekel: ›Kdo bo premotil Izraelovega kralja Ahába, da bo šel in padel pri Ramót Gileádu?‹ Eden je rekel tako, drugi drugače. ²⁰ Tedaj je prišel duh, se postavil pred Gospoda in rekel: ›Jaz ga bom premotil.‹ Gospod mu je rekel: ›S čim?‹ ²¹ Rekel je: ›Pojdem in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‹ Rekel je: ›Ti ga moraš premotiti, ti boš to tudi zmogel; pojdi in stôri tako!‹ ²² Zdaj vidiš, da je Gospod dal lažnivega duha v usta teh tvojih prerokov; Gospod je govoril húdo zoper tebe.« ²³ Tedaj je pristopil Kenaanájev sin Cidkijá, udaril Miha po licu in rekel: »Kako pa je Gospodov duh odšel od mene, da govori s teboj?« ²⁴ Miha je rekel: »Glej, videl boš tisti dan, ko boš begal iz izbe v izbo, da bi se skril.« ²⁵ Izraelov kralj pa je rekel: »Primite Miha in ga spet peljite k mestnemu poglavarju Amónu in kraljeviču Joášu ²⁶ ter recite: ›Tako je rekel kralj: Denita tegale v ječo in ga hranita z malo kruha in vode, dokler se ne vrnem v miru!‹« ²⁷ Miha pa je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Gospod ni govoril po meni.« Dalje je rekel: »Poslušajte, vsa ljudstva!« ²⁸ Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta torej šla nad Ramót Gileád. ²⁹ Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Jaz se preoblečem in grem v bitko, ti pa bodi oblečen v svoja oblačila!« Izraelov kralj se je torej preoblekel in šla sta v boj. ³⁰ Arámski kralj pa je ukazal poveljnikom svojih bojnih voz in rekel: »Ne napadajte ne majhnega ne velikega, marveč samo Izraelovega kralja!« ³¹ Ko so poveljniki bojnih voz zagledali Józafata, so rekli: »To je gotovo Izraelov kralj.« Obrnili so se proti njemu, da bi ga napadli; Józafat pa je zavpil in Gospod mu je pomagal: Bog jih je odgnal od njega. ³² Ko so namreč poveljniki bojnih voz opazili, da ni Izraelov kralj, so ga nehali zasledovati. ³³ Nekdo pa je na slepo srečo napel lok in zadel Izraelovega kralja med pas in oklep. Tedaj je rekel svojemu vozniku: »Obrni in odpelji me z bojišča, ker sem ranjen!« ³⁴ Ker pa se je bitka tisti dan razvnela, je Izraelov kralj vendarle ostal na vozu stojé Arámcem nasproti do večera. Ko pa je sonce zahajalo, je umrl.

Poglavje 78

²¹ Zato se je Gospod razsrdil, ko je to slišal,
ogenj je vzplamenel zoper Jakoba,
da, jeza je vzkipela zoper Izraela. ²² Zakaj v Boga niso verovali
in niso zaupali v njegovo rešitev. ²³ Zapovedal je oblakom od zgoraj,
odprl je nebeška vrata. ²⁴ Pustil jim je deževati mano za hrano,
dal jim je nebeškega žita. ²⁵ Človek je jedel kruh močnih,
poslal jim je hrane do sitega. ²⁶ Z neba je spustil vzhodnik,
s svojo močjo je pripeljal jug. ²⁷ Dal je, da je padalo meso kakor prah,
krilate ptice kakor pesek na morju. ²⁸ Dal je, da je padalo v sredo tabora,
vse okrog njihovih bivališč. ²⁹ Jedli so in se zelo nasitili,
dal jim je, kar so si poželeli. ³⁰ Niso še potešili svojega poželenja,
jed so imeli še v ustih, ³¹ že se je zoper nje vzdignila Božja jeza
in pobila najmočnejše med njimi,
na kolena je spravila Izraelove mladeniče. ³² Kljub temu so še vedno grešili,
niso verjeli njegovim čudovitim delom. ³³ Zato je storil, da so jim dnevi minevali v prazno,
njihova leta v grozi. ³⁴ Ko jih je pobijal, so ga iskali,
spreobrnili so se in Boga iskali. ³⁵ Spomnili so se, da je Bog njihova skala,
Bog Najvišji njihov rešitelj. ³⁶ Toda prilizovali so se mu s svojimi usti,
varali so ga s svojim jezikom. ³⁷ Njihovo srce ni bilo trdno z njim,
niso verovali v njegovo zavezo. ³⁸ Toda on je usmiljen,
izbrisal jim je krivdo in jih ni uničil,
pogosto je storil, da se je obrnila njegova jeza,
ni prebudil vse svoje srditosti. ³⁹ Spomnil se je: zares, meso so,
dih, ki odhaja in se ne vrača.